Pojdi na vsebino

Podgrad, Šentjur

Podgrad
Podgrad se nahaja v Slovenija
Podgrad
Podgrad
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′12.56″N 15°22′52.87″E / 46.2201556°N 15.3813528°E / 46.2201556; 15.3813528
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaSavinjska
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaŠentjur
Površina
  Skupno1,70 km2
Nadm. višina
364,5 m
Prebivalstvo
 (2025)[1]
  Skupno238
  Gostota140 preb./km2
Časovni pasUTC+1
  PoletniUTC+2
Poštna številka
3230 Šentjur
Zemljevidi

Podgrad je naselje v Občini Šentjur. V naselju je nekoč stal Grad Anderburg.

Kratka zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Naselje Podgrad je na prelomu stoletja leta 1900 spadalo pod takratno občino Sv. Jurij ob Južni železnici, ter pod okrajno glavarstvo in sodnim okrajem Celje. Takrat je imelo naselje 184 prebivalcev, to število da je do leta 1910 padlo na 177 prebivalcev, ki so živeli v 41 hišah.[2] Po razpadu Avstro-Ogrske in po novi občinski reformi leta 1933 v takratni Kraljevini Jugoslaviji je Podgrad še vedno spadal pod prejšnjo občino, takrat poimenovano občino Sv. Jurij pri Celju. K naselju sta še spadala zaselki Ogradec, Peščenca, Seme in Štangrob. Večina prebivalcev se je konec 30-tih let 20. stoletja ukvarjala s kmetijstvom.[3]

Po koncu druge svetovne vojne, avgusta 1945, je Podgrad spadal pod upravo takratnega Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Vrbno, ki se je leta 1946 preimenoval v Krajevni ljudski odbor Vrbno. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno z Vrbnim, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za FLR Jugoslavijo. Z zakonom so bili Krajevni ljudski odbori ukinjeni in so bile ponovno vzpostavljene večje teritorialnoupravne enote, občine. KLO Vrbno, in z njim tudi Podgrad, je prešel pod občino Šentjur.[4]

Podgrad je še dandanes del šentjurske občine, je pa tudi del Mestne skupnosti Šentjur.

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei. 1917. str. 13.
  3. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani. 1937. str. 98.
  4. »Zgodovina«. Občina Šentjur.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]