Slivnica pri Celju
Slivnica pri Celju | |
|---|---|
 | |
  Slivnica pri Celju Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°10′26.78″N 15°25′38.17″E / 46.1741056°N 15.4272694°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Šentjur |
| Površina | |
| • Skupno | 1,07 km2 |
| Nadm. višina | 480 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 104 |
| • Gostota | 97 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3263 Gorica pri Slivnici |
| Zemljevidi | |
Slivnica pri Celju - Vas | |
| Lega | Občina Šentjur |
| RKD št. | 9041 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 6. september 1996 |
Slivnica pri Celju je vas v Občini Šentjur. Gre za hribovsko razložena vas, z gručastim središčem na severnem obrobju vzhodnega Posavskega hribovja.
Stoji na položnem vzhodnem pobočju nad potokoma Ločica in Jezerščica, ki se pod naseljem izlivata v Voglajno. Po dolinah obeh potokov sta speljani cesti proti jugu na Kozjansko.
Kratka zgodovina
[uredi | uredi kodo]Nemško ime kraja je bilo Schleinitz bei Cilli. Kraj je včasih nekdaj veljal za središče t. i. slivniškega področja; v njem je bila šola, sedež župnije, trgovina ipd.
V času Avstro-Ogrske je bil kraj sedež občine Slivnica. Občina je leta 1900 obsegala 1739 hektarjev zemljišč, v njej je pa živelo 1766 prebivalcev. Občina Slivnica se je obdržala vse do druge svetovne vojne.
Po koncu druge svetovne vojne, avgusta 1945, je bil na območju Slivnice izvoljen Krajevni narodnoosvobodilni odbor Slivnica pri Celju, ki je bil leta 1946 preimenovan v Krajevni ljudski odbor Slivnica pri Celju. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno z Slivnico, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za FLR Jugoslavijo. Z zakonom so bili Krajevni ljudski odbori ukinjeni in so bile ponovno vzpostavljene večje teritorialnoupravne enote, občine. V kraju je tako pričela delovati občina Slivnica pri Celju, ki pa je bila leta 1955 združena z občino Šentjur.
V času Jugoslavije se je center, z njim pa tudi institucije, začel odmikati v dolino v Gorico pri Slivnici, ki danes velja za administrativno središče Krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici. Na Slivnici je ostal le sedež Župnije Slivnica pri Celju z župnijsko cerkvijo Svete Marije Magdalene, prav tako je v vasi še ena od podružničnih cerkva - cerkev Svetega Janeza Krstnika.[3]
Slivnice (pri Celju) ne smemo zamenjevati za sosednji kraj Gorico pri Slivnici.
Znani krajani
[uredi | uredi kodo]- Davorin Lesjak, učitelj, planinec in narodni delavec, rojen na Slivnici
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9041«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Cerkve v župniji«. Cerkve v župniji. Pridobljeno 8. decembra 2020.
Viri
[uredi | uredi kodo]- C. KR Centralna statistična komisija. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Dunaj: C. KR Dvorna in državna tiskarna, 1904. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1001-2000/1113/STAJERSKA%201900.pdf
- Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina
- Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani, 1937. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/762/1937_Krajevni_leksikon_dravske_banovine.pdf
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Spletne strani krajevne skupnosti Slivnica pri Celju Arhivirano 2014-02-25 na Wayback Machine.
- Spletne strani osnovne šole
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
