Loka pri Žusmu
Loka pri Žusmu | |
|---|---|
  Loka pri Žusmu Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°9′34.31″N 15°30′50.53″E / 46.1595306°N 15.5140361°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Šentjur |
| Površina | |
| • Skupno | 8,91 km2 |
| Nadm. višina | 246,9 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 359 |
| • Gostota | 40 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3223 Loka pri Žusmu |
| Zemljevidi | |
Loka pri Žusmu je naselje v Občini Šentjur.
Lega
[uredi | uredi kodo]Loka pri Žusmu je razloženo naselje z gručastim jedrom na Kozjanskem ob stičišču cest proti Šentjurju in Celju, ter Podčetrtku in Kozjem. Naselje leži v dolini ob sotočju Dolgega in Tinskega potoka. Naselje sestavlja osem zaselkov: Drnovce, Javoršica, Oslešica, Podvrh, Primožno, Rudnica, Zavrečnica in Žamerk, ki se razprostirajo na pobočjih Velike Košnice, Plešivca in Rudnice.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V začetku 19. stoletja je tu Johann Friedrich postavil glažuto, pozneje spremenjeno v kopitarno. Tu je deloval tudi mlin. Zdaj je v kraju manjši kemični obrat celjskega Aera. V Loki pri Žusmu imajo trgovino, gostišče, pošto, gasilski dom, ter šolo z vrtcem in telovadnico.[2]
Naselje Loka pri Žusmu je na prelomu stoletja leta 1900 spadalo pod takratno občino Žusem, ter pod okrajno glavarstvo Celje in sodnim okrajem Šmarje. Takrat je imelo naselje 385 prebivalcev, to število pa je do leta 1910 naraslo na 444 prebivalcev, ki so živeli v 75 hišah. Po razpadu Avstro-Ogrske in po novi občinski reformi leta 1933 v takratni Kraljevini Jugoslaviji je Loka še vedno spadalo pod prejšnjo občino Žusem. Večina prebivalcev se je konec 30-tih let 20. stoletja ukvarjala s kmetijstvom, gozdarstvom , nekateri pa tudi s trgovino in obrtjo.
Po koncu druge svetovne vojne, avgusta 1945, je Loka spadala pod upravo takratnega Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Žusem, ki se je leta 1946 preimenoval v Krajevni ljudski odbor Žusem. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno z Žusmom, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za FLR Jugoslavijo. KLO Žusem, skupaj z Loko, je bil priključen občini Šentjur.
Loka je še dandanes del šentjurske občine, je pa tudi sedež krajevne skupnosti Loka pri Žusmu.
Arheologija
[uredi | uredi kodo]Nad zaselkom Žamrek leži arheološko območje Tinje. Zajema več ledin z arheološkimi najdbami (V riži, Stari grad, Britof). Zaščitna izkopavanja in sondiranja izvedena 1980 in 1981 so odkrila sledove poznoantične utrjene naselbine velikosti okoli 200x300 m, ki zajema vrh griča z ruševinami srednjeveškega gradiča Salburga in velik del južnega pobočja. Na vzhodni pristopni strani je bila naselbina zavarovana z dvema jarkoma, na drugih straneh pa zavarovana z naravno strmino. Pri gradnji ceste je bilo odkritih sedem lesenih deloma poškodovanih stavb, ki so bile postavljene na ozkih terasah, vsekanih v strmo pobočje. Le domnevni kultni objekt v jugovzhodnem delu naselbine je bil zidan. Med poznoantičnimi najdbami je pomemben depo železnega orodja iz konca 6. stoletja. Nekateri značilni kosi keramike kažejo, da je bila postojanka poseljena tudi v slovanskem obdobju. Zunaj naselbine so odkrili sledove grobišč. Posebno pomembna sta dva sarkofaga, mlajši je okrašen s križem.[3]
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]V Loki stoji cerkev sv. Leopolda, ki je bila posvečena leta 1871. Danes je to edina cerkev v Sloveniji, ki je v občinski lasti. V njej se trenutno nahaja manjša razstava o glažutarskih izdelkih iz loške zgodovine.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- C. KR Centralna statistična komisija. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Dunaj: C. KR Dvorna in državna tiskarna, 1904. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1001-2000/1113/STAJERSKA%201900.pdf
- Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani, 1937. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/762/1937_Krajevni_leksikon_dravske_banovine.pdf
- K. K. Statistichen Zentralkommision. Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei, 1917. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34845/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Styria.pdf
- Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina
