Kozjansko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pogled na Podpeč pri Šentvidu z okolico

Kozjansko, tudi Srednje Sotelsko je pretežno gričevnata pokrajina v srednjem delu vzhodne Slovenije. Kozjansko obsega vzhodni del Posavskega hribovja v porečju reke Bistrice. Na vzhodu meji na reko Sotlo, na severu na hribe Plešivec (686 mnm) in Žusem (669 mnm), zahodno mejo predstavljaja področje pritokov Save in Savinje, južno pa hriba Bohor (1023 mnm) in Orlica (Veliki vrh, 697 mnm). Večja pokrajinska naselja so Bistrica ob Sotli, Kozje, Šentjur, Planina pri Sevnici in Podčetrtek. Vzhodni del Kozjanskega je zaznamovan z vinogradniškimi območji, ki spadajo v slovenski vinorodni okoliš Šmarje - Virštanj. Zahodni del Kozjanskega je pretežno gozdnat. Na Kozjanskem je bil leta 1981 na površini 19.600 ha ustanovljen Spominski park Trebče, ki od leta 1996 nosi ime Kozjanski regijski park.

Kozjansko z Obsoteljem je od leta 2010 uvrščeno UNESCO-v MAB seznam kot biosferni rezervat.[1]

Občine na Kozjanskem[uredi | uredi kodo]

Kozjansko, ki ga omejujejo štiri reke: Savinjo, Voglajno, Savo in Sotlo, obsega dele občin: Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Sevnica, Radeče, Kozje in Dobje.

Pokrajina[uredi | uredi kodo]

Kozjansko je hribovito-gričevnata pokrajina z nadmorskimi višinami do 500 metrov. Proti vzhodu se postopno znižuje v ravninski svet ob Sotli. Gričevja gradijo v glavnem kamnine iz mlajšega terciarja med katerimi prevladujejo laporji. V dolinah rek in potokov najdemo meljaste in glinaste kvartarne nanose. Na majhnih površinah se izmenjujejo travniki, gozdovi, sadovnjaki in njive. Biotska raznolikost je izjemna, zato sta tako rastlinski kot živalski svet zelo zanimiva. Ta pestrost je posledica geološke podlage, razgibanega reliefa in ekstenzivnega kmetijstva, ki je posledica delne nerazvitosti v preteklosti.

Podnebje je tukaj zmerno celinsko.

Kozjansko ima bogato kulturno dediščino, ima dolgo in zanimivo človekovo zgodovino, o čemer pričajo arheološke najdbe. Zaradi geografske odmaknjenosti in zaprtosti območja v preteklosti, se je oblikovala samoniklost ljudi, specifična arhitektura in kulturna krajina.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime Kozjansko se je uveljavilo šele med 2. svetovno vojno in po njej. Najgosteje je bila poseljena v času fevdalizma. Takrat so imeli mnogi kraji že tržne ali mestne pravice in razvita je bila obrt in trgovina.

Na Kozjanskem je zaradi obilice lesa od konca 18. stoletja delovalo več glažut, do danes 12, med njimi tudi v bližini Rogaške Slatine (Sv. Križ),[2] kamor so leta 1928 prenesli tudi proizvodnjo iz zagorske steklarne. Za razvoj steklarne v Hrastniku je pomembna glažuta v Polani pod Lisco.[3]

Območje je bilo med 2. svetovno vojno eno od središč upora proti okupatorju na Štajerskem. Do 90-ih let prejšnjega stoletja je imelo Kozjansko status manjrazvitega in demografsko ogroženega območja in mnogi prebivalci so se odselili v mesta ali odšli v tujino. Z izgradnjo cestne in turistične infrastrukture, ter ustanovitvijo Kozjanskega regijskega parka pa se pokrajina hitro razvija. V času osamosvojitve Slovenije in vzpostavitvijo schengenskega nadzora nad državno mejo s Hrvaško, se je življenje prebivalcem z obeh strani meje nekoliko zapletlo, a ga je uspešno uredil Sporazum o obmejnem sodelovanju in prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Kulturna dediščina[uredi | uredi kodo]

Omembe vredna kulturna dediščina so: gradova Podsreda in Planina, Samostan Olimje, Kalvarija in Cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, številni mlini, prangerji, Kozjanska domačija.

Naravna dediščina[uredi | uredi kodo]

Zaščitene in redke rastline med njimi: blagajev volčin (Daphne blagayana), velikonočnica (Pulsatilla grandis), kranjska lilija (Lilium carniolicum), Jacquinov jetičnik (Veronica jacquinii), panonska detelja, različne orhideje, opojna zlatica, tržaški svišč, širokolistna (Ruscus hypoglossum) in bodeča (Ruscus aculeatus) lobodika, kobulasti zelenček, navadna jarica (Eranthis hyemalis),…

Naravna dediščina so tudi: suhi travniki in visokodebelni sadovnjaki, grajski park Planina, ptičji rezervat ob Slivniškem jezeru, Gruška jama in slikovita skala Ajdovska žena.

Kozjanski regijski park je bil ustanovljen leta 1981 s posebnim zakonom kot Spominski park Trebče in nosi od leta 1996 ime Kozjanski park.

Tukaj živi kar 120 različnih vrst ptic, od katerih jih ima 25 vrst velik varstveni pomen (od redkih vrst v slovenskem merilu do globalno ogroženih vrst). Tukaj najdemo: prepelice, črno štorkljo, kosca, vijeglavko, pivko, detla, pogorelčka, škrjančka, kobiličarja, bičjo trstnico, belovratega muharja, rjavega srakoperja in druge.

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ UNESCO MAB[[1]]
  2. ^ "Sakralna dediščina". Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina. Pridobljeno dne 7.4.2016. 
  3. ^ Irena Ivančič Lebar (2014). 210 let zasavskih steklarn. Zasavski muzej Trbovlje. str. 132. COBISS 275714816. ISBN 978-961-6640-20-6. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]