Pojdi na vsebino

Grad Podsreda

Grad Podsreda
Grad podsreda leta 2023.
Grad Podsreda se nahaja v Slovenija
Grad Podsreda
Lega na zemljevidu Slovenije
Splošni podatki
Tipgrad
Arhitekturni slogromanska arhitektura
Lokacijagrič nad jedrom Podsrede
Koordinati46°1′37″N 15°35′20″E / 46.02694°N 15.58889°E / 46.02694; 15.58889
Dokončanoprva polovica 12. stoletja
Podsreda - Grad
LegaObčina Kozje
RKD št.549 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP13. oktober 1990

Grad Podsreda (nemško Hörberg) stoji na severnem pobočju Orlice v osrčju Kozjanskega regijskega parka nad trgom Podsreda. Sodi med najpomembnejše romanske objekte na Slovenskem. Zaradi skoraj neokrnjenega srednjeveškega videza grad danes velja za najbolj grajskega med gradovi v Sloveniji.

Grad danes velja za pomembno kulturno in izobraževalno središče v tej regiji. Od leta 2020 so na gradu urejene tudi nastanitve.

Arhitektura

[uredi | uredi kodo]

Zgrajen je bil v prvi polovici 12. stoletja. Takrat je imel običajno preprosto pravokotno zasnovo. Okoli leta 1180 je bil prizidan visok obrambni stolp, okoli 1220 južni bivalni del ter okrog 1260 še kapelo. Današnjo podobo je dal gradu predvsem grof Schönburg-Glauchau, zet kneza Werianda zu Windischgrätza v 19. stoletju. Grad so začeli obnavljati leta 1983.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Grad Podsreda, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681

Grad je bil eden petih glavnih krških fevdov in sedež podeželskega sodišča. Grad je prvič omenjen leta 1213, kot Castrum Herberch, ko ga je Ortolf s Planine zapisal svoji ženi Kiburgi s Ptuja. Podsreškim vitezom so sledili Ostrovrharji s Svibnega. Leta 1338 ga je Herman s Kranichberga prodal Frideriku Žovneškemu. Škofje so grad redno potrjevali Celjskim grofom. Po njihovem izumrtju leta 1456, postane grad in gospoščina deželnoknežja last Habsburžanov. Leta 1515[pojasni] so ga napadli in zavzeli uporni kmetje. Upravitelji gradu so se poslej pogosto menjavali, dokler ga leta 1617 ni kupil grof Žiga Tattenbach. V lasti njegovih potomcev je bil do leta 1848, ko je posest kupil knez Weriand zu Windischgrätz. Posest je ostala v lasti njegovih dedičev do konca druge svetovne vojne. Zahodno 450m od gradu je stal zaporni stolp (Turnič), na katerem je bila stalna vojaška posadka. Prvotni podsredški grad je nekoč stal na hribu (gradišče), vzhodno od današnjega trga.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 549«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]