Grad Kostrivnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Grad Kostrivnica 46°16′10″N, 15°36′01″E Grad Kostrivnica (nemško Kostreinitz) je bil grad v bližini Rogaške Slatine, na pobočju Boča, severovzhodno od Drevenika pri Kostrivnici, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Podatkov o tem, kdaj je bila Kostrivnica sezidana v pisnih virih ni, znano pa je, da so z gradom dolga leta upravljali vitezi Kostrivniški, ki so bili ministeriali krške škofije. Kot prvi ministerial je v zapisih iz leta 1275 omenjen vitez Fritzmann. V dokumentih iz leta 1341 je kot ministerial omenjen Otto de Gostrauntz, nato pa v začetku 14. stoletja Friderik II. Podsreški iz rodvine Svibensko-Ptujskih s Podsrede. Od njega je leta 1322 Kostrivnico kupil Friderik Žovneški, ki jo je nato prodal Diepoldu III. s Kacenštajna. Ta je grad popravil in prezidal, nato pa ga sedem let kasneje 1329 prodal nazaj Frideriku Žovneškemu. Grad je bil porušen v bojih med Celjani in Habsburžani, grof Friderik II. Celjski pa je leta 1453 podaril gospostvo novoustanovljenemu samostanu Novi Klošter.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • "Gradovi v Sloveniji". Pridobljeno dne 2014-05-30. 
  • Ivan Stopar: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 5, Med Kozjanskim in porečjem Save, str 41.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]