Grad Otočec
 | Članek ne navaja nobenega vira. (mesec ni naveden) |
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
| Grad Otočec | |
|---|---|
 Grad Otočec | |
| Lega | Otočec Mestna občina Novo mesto |
| Koordinati | 45°50′17″N 15°14′6″E / 45.83806°N 15.23500°EKoordinati: 45°50′17″N 15°14′6″E / 45.83806°N 15.23500°E |
| Arhitekt | Marjan Mušič (1960-1961) |
| Uradno ime: Otočec - Grad | |
| Razglasitev | 6. oktober 1999 |
| evid. št. | 505[1] |
| Uradno ime: Otočec - Grajski park | |
| Razglasitev | 6. oktober 1999 |
| evid. št. | 7915[2] |
| Uradno ime: Otočec - Območje gradu | |
| Razglasitev | 6. oktober 1999 |
| evid. št. | 8759[3] |
  Geografska lega: Grad Otočec, Slovenija | |
Grad Otočec (nemško Burg Wördl), ki je razglašen kot kulturni spomenik je edini vodni grad v Sloveniji. Stoji na enem od otokov reke Krke nedaleč od Novega mesta. Od drugih otoških gradov sta nekoč stala še grad Gutenwerth in grad Kostanjevica. Še danes pa stoji dvorec Kostanjevica.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prvič je bil omenjen v 13. stoletju, točneje leta 1252, ko so v njem prebivali vazali freisinških škofov, vitezi Otoški.
Izumrli so v 15. stoletju, naslednji lastniki pa so bili iz vrst tirolske plemiške rodbine Villandres. Leta 1560 je grad v upravljanje prejel stotnik žumberaških uskokov, baron Ivan Lenkovič (poznejši general Vojne krajine). Leta 1629 je lastnik postal pl. Janez Sonce; o njem je Ivan Tavčar napisal povest. Sredi 18. stoletja je grad postal del posesti plemiške rodbine Schweiger-Lerchenfeld, od leta 1854 do konca 2. svetovne vojne pa je bil v lasti rodbine Margheri de Commadona.
Na začetku druge svetovne vojne so grad zasegli Italijani za svojo utrdbo, partizani so ga požgali in porušili, po vojni pa je bil nacionaliziran in obnovljen.
Danes[uredi | uredi kodo]
Danes je grad urejen v luksuzni hotel 
, prenovljen v duhu gotike in renesanse leta 2009, s 10 dvoposteljnimi sobami in šestimi apartmaji ter grajska restavracija.
Galerija[uredi | uredi kodo]
.jpg)
-
Most -
Marmornat renesančni medaljon z dekliškim profilom na desni strani vhodnega portala gradu Otočec -
Vhod
.jpg)
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 505«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7915«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8759«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Hotel Grad Otočec
- Društvo Vitezi otoški Arhivirano 2009-07-09 na Wayback Machine.
