Dvorec Dornava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dvorec Dornava
Dvorec Dornava pri Ptuju
Dvorec Dornava pri Ptuju
Dvorec Dornava se nahaja v Slovenija
Dvorec Dornava
Geografska lega: Dvorec Dornava, Slovenija
LegaDornava
Občina Dornava
Koordinati46°26′13″N 15°56′56″E / 46.43694°N 15.94889°E / 46.43694; 15.94889Koordinati: 46°26′13″N 15°56′56″E / 46.43694°N 15.94889°E / 46.43694; 15.94889
Arhitektneznan;
pročelje: Jožef Hueber (1753-1755)
Uradno ime: Dornava - Dvorec Dornava
Razglasitev6. oktober 1999
evid. št.120[1]
Uradno ime: Dornava - Park dvorca Dornava
Razglasitev6. oktober 1999
evid. št.7876[2]

Dvorec Dornava stoji v naselju Dornava na Ptujskem polju.

Dvorec Dornava, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681

Prvič je bil večji objekt na tem mestu omenjen leta 1435. Do 18. stoletja so bili njegovi lastniki najprej gospodje Ptujski, za njimi Herbersteini in Sauerji. Dvorec je bil prvotno manjši od današnjega. Širiti so ga začeli Sauerji v začetku 18. stoletja. Skupaj s posestvom ga je leta 1730 kupil grof Dizma Attems, ki ga je dal, skupaj s potomci, med letoma 1739 in 1743 dograditi v velik baročni dvorec po načrtih Jožefa Hueberja. Okrog njega je bil urejen vzdolžen park s centralnim drevoredom do dvorca, parkovnimi ureditvami za dvorcem in s številnimi skulpturami ter Neptunovim vodnjakom. Za parkom se nadaljuje dolg osni drevored skozi sadovnjak in gozd do Pesnice. Drevored je najdaljši v Sloveniji. Od leta 1820 naprej so bili lastniki dvorca in delno dopolnjenega parka Auerspergi. Zadnji lastnik (pred drugo svetovno vojno) je bila rodbina Pongratz. Dvorec je zgrajen iz treh traktov: trietažnega glavnega in dveh nižjih, stranskih, v obliki črke U. Osrednja slavnostna dvorana v nadstropju je poslikana s kakovostnimi podobami antičnega junaka Herkula (slikar Johann Waginger, 1708). Reprezentančni deli dvorca so bili opremljeni z rokokojskim pohištvom in okrašeni s številnimi štukaturami. Po 2. svetovni vojni je bila v gradu nastanjena mladina z motnjo v duševnem razvoju, danes pa je dvorec prazen. Občina ga občasno uporablja za različne prireditve. Nekatere tapiserije in pohištvo so shranjeni v Pokrajinskem muzeju na Ptuju. Park je delno rekonstruiran.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 120". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7876". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]