Grad Slovenj Gradec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Grad Slovenj Gradec
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
LegaNa mestu cerkve sv. Pankracija severno nad naseljem Stari trg nad Slovenj Gradcem (Grajski grič)
Mestna občina Slovenj Gradec
Koordinati46°30′29″N 15°04′01″E / 46.50806°N 15.06694°E / 46.50806; 15.06694Koordinati: 46°30′29″N 15°04′01″E / 46.50806°N 15.06694°E / 46.50806; 15.06694
RKD št. 694 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP30. april 1996

Grad Slovenj Gradec redkeje Grad nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu (nemško Windishgratz, Windesgrez ) je nekoč stal na mestu sedanje župnijske cerkve sv. Pankracija nad naseljem Stari trg pri Slovenj Gradcu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad Slovenj Gradec se posredno prvič omenja leta 1091 z omembo njegovega lastnika grofa Weriatna de Greza. Zato ga štejemo med najstarejše bivalne utrdbe na Slovenskem. Neposredno pa je v virih izpričan leta 1214 kot “castrum Windesgrez”. Po letu 1130 je bil grad v lasti grofov Spanheimskih, nato od leta 1147 Traunganci, od 1192 grofje Andeško - Meranski. Domnevno je na grad prišel umret Henrik IV. Andeški, ki naj bi bil tu tudi pokopan. Nekdanja grajska dvorana je bila preurejena v grajsko kapelo, ki so jo okoli leta 1240 spremenili v cerkev posvečeno sv. Pankraciju. Po izumrtju Andeških je grad in gospostvo prešlo z dedovanjem na Oglejske patriarhe. Cerkev je dal zgraditi oglejski patriarh Bertold Andeš-Meranski. Leta 1302 je bil lastnik gradu oglejski patriarh Ottobono de Razzi. Grad z gospostvom je nato po letu 1425 prešel na Habsburške deželne kneze. Ne glede na navedene lastnike pa so na gradu gospodarili kastelani, ki so od leta 1214 bili vitezi Diengeni iz Zapric v Kamniku. Ti so se odselili v Gradec in tam zasnovali poznejšo mogočno rodbino Windishgratzov. Ob turških vpadih v drugi polovici 15. stoletja so grad leta 1473 oplenili Turki. Grad so potem leta 1488 razdejali Ogri pod vodstvom Jakoba Szekelyja. Po ogrskem zavzetju je stara trdnjava počasi propadla in nanjo danes spominja le še obzidje, na mestu nekdanjega utrjenega stolpa „bergfrida“ so postavili zvonik, ki je ločen od cerkve.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 694". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ivan Stopar, 1993, "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Solčavskim in Kobanskim", Založba Viharnik, Ljubljana, ISBN /
  • KOS, Dušan, 1994, Med gradovi in mestom. Odnos Kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja. – Ljubljana, 43.
  • Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradovi – Ljubljana, str. 189.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]