Grad Rekštanj
Grad Rekštanj | |
 | |
Edini še obstoječi zid z dvema okenskima odprtinama (2026) | |
  Geografski položaj v Sloveniji | |
| Lega | Na prepadnem pomolu hriba Smedovec nad dolino Mirne blizu Laz pri Boštanju Občina Sevnica |
|---|---|
| Koordinati | 45°59′42″N 15°15′22″E / 45.99500°N 15.25611°E |
| RKD št. | 14739 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 6. april 2013 |
Grad Rekštanj (nemško Rukenstein, Ruckenstein, Rukhenstain) je stal na prepadnem pomolu gozdnatega hriba Smedovec vzhodno nad dolino reke Mirne v vasi Laze pri Boštanju. Opuščen je bil sredi 17. stoletja. Do danes je ostala le enonadstropna vogalna stena vhodnega stolpa z dvema okenskima odprtinama.[2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Grad Rekštanj je bil zgrajen konec prve polovice 13. stoletja. Upravljali so ga vitezi Rekštanjski (Ruckhensteini), ministeriali štajerskih vojvod Babenberžanov. V 60. letih 13. stoletja so v sklop gospostva v Laškem sodile posesti okoli Radeč z Žebnikom kot centrom ter grad Rekštajn. Grad je prvič omenjen leta 1267 v urbarju gospostva Laško[3], ki ga je dal izdelati češki kralj in štajerski vojvoda Otokar II. Přemysl, nato še leta 1336, leta 1392 kot trdnjava Ruckhenstain, leta 1421 pa kot grad Ruckhenstain.[4] Na gradu so med drugimi gospodarili svobodni gospodje Svibeski od leta 1327, po njihovem obubožanju pa so grad leta 1381 v last pridobili Celjski grofje, ki so ga dalje dajali v zastavo ali v fevd. Leta 1392 je kot zastavni lastnik izpričan vitez Janez Čreteški (Hans von Reutenberg). Friderik II. Celjski ga je leta 1436 podelil v fevd vitezu Frideriku Čušperškemu. Po izumrtju Celjskih je grad s posestjo ponovno prešel pod deželnoknežjo oblast. Deželnoknežja komora ga je dajala v zajem in zastavo Kacenštajnom in Auerspergom.
Leta 1515 so grad požgali uporni kmetje, nato je bil obnovljen. Konec 15. stoletja so bili lastniki plemiči Hundti in grofje Hohenwarti. Od leta 1600 je kot deželnoknežji fevdnik in lastnik Janez Harter. Sredi 17. stoletja je bil opuščen. Sedež rekštanjskega gospostva je bil prenesen na Tariški grad oziroma dvorec Tariška vas. O gradu pričajo le še razvaline vhodnega stolpa in del obrambnega jarka, ki so bile leta 2013 razglašene za nepremični kulturni spomenik lokalnega pomena.
Iz gospostva Rekštanj skoraj zagotovo izvira kamnoseški mojster Gregor Rekštanjski, ki je okoli leta 1544 izklesal glavni portal (eden najbolj okrašenih na Slovenskem) poznogotske cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu.
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Grad Rekštanj v Valvasorjevi Topographia Ducatus Carnioliae modernae iz leta 1679
Grajski grič tik nad domačijo Laze pri Boštanju 9
Vrh grajskega griča
Sledovi pod rušo
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14739«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji: 2, Dolenjska: Knjiga 2, Med Bogenšperkom in Mokricami, Viharnik, Ljubljana 2001, stran 129 (COBISS).
- ↑ Österreichische Urbare, str. 61 (Hec autem cum universis proventibus Tyver attinentibus victualibus et aliis quocunque nomine censeantur, sunt d. Theoderico dicto Stange deputata pro custodia quator castrorum, videlicet Sibenekke, Freudenekke, Rukenstaine et Sachsenwarte….); Omenjanje Rekštajna v urbarju pomeni prvo omembo tega gradu. Domneve pri M. Kos, Gradivo za historično topografijo II, str. 517, in D. Kos, Med gradom in mestom, str. 35-36, da se prvič pojavlja šele v listinah 14. stoletja, ne držijo.
- ↑ Alfred Železnik: »Boštanj: 800 let«, str. 87.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Alfred Železnik: »Boštanj: 800 let«, Krajevna skupnost, 1998.
- Andrej Komac: »Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju«, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006.
- Ivan Jakič: »Vsi slovenski gradovi«, DZS, Ljubljana, 1997.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]»Gradovi v Sloveniji:Rekštanj«. Slosi.info.
