Grad Knežija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Knežija
Grad Knežija v Valvasorjevi Topographia Ducatus Carnioliae modernae iz leta 1679
Splošni podatki
Tip grad
Lokacija Ponoviče
Dokončano začetek 15. stoletja
Porušeno 18. stoletje
Ponoviče - Grad Knežija
Lokacija Občina Litija
RKD št. 29274 (opis enote)[1]

Grad Knežija (nemško Graffenweg) ali grad Knežji pot je bil srednjeveški grad, ki je stal pri vasi Sava pri Litiji na vzpetini nad reko Savo. Grad je bil zgrajen v prvi polovici 15. stoletja in v 18. stoletju opuščen, tako da so zdaj vidne le še skromne razvaline.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dvor Knežija kot »hof zu Grauenweg« je izpričan v listin že leta 1369, ko je bil v lasti Celjskih grofov. Leta 1436 ga je grof Herman II. Celjski podelil v dosmrtni fevd svojemu vazalu Volkleinu Turjaškemu. Po Valvasorju in Milku Kosu naj bi Celjski do 1444 na mestu dvora zgradili nov večji grad.[2][3] Na gradu je bil vsaj že leta 1450 kot upravnik celjski vazal Jošt Sauer.[4] Po izumrtju Celjskih leta 1456 grad in posest preide na Habsburžane oziroma na deželnoknežjo komoro za katere so bili oskrbniki in kastelani še naprej Sauerji vse do začetka druge polovice 16. stoletja. Pred letom 1568 je gospoščino pridobil Martin Gall pl. Gallenstein.[5] Kljub drugačnim trditvam Valvasorja se zdi, da so Gallom neposredno sledili Graffenwegerji, kajti Janez Jožef Graffenweger (umrl leta 1700), ki ga navaja kot lastnika tudi Valvasor, se je tožil z Adamom pl. Gallom zaradi izročitve gospostva, ki ga je od njega kupil. V začetku 18. stoletja sta bila lastnika Jožef Mihael pl. Wallensberg in Karel Jožef Adlersfeld, ki se sporazumeta in Knežijo prodata baronom Oblak Wolkensbergom, ki so posest združili z gospostvom Ponoviče, grad pa opustili in prepustili propadanju.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 29274". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije, Ljubljana 1975, str. 259.
  3. ^ Valvasor XI/222.
  4. ^ ARS, Zbirka listin, 1450 marec 22.
  5. ^ Valvasor XI/222; ARS, Zbirka listin, 1568 november 16.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stopar, Ivan: Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1986.
  • Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984
  • Ivan Stopar: »Grajske stavbe v osrednji Sloveniji« 7, Viharnik d.o.o Ljubljana
  • Smole, Majda: »Graščine na nekdanjem Kranjskem«, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1982