Dvorec Viltuš

Viltuš
Dvorec Viltuš
Viltuš Geografska lega: Viltuš, Slovenija
Lega	Spodnji Slemen Občina Selnica ob Dravi
Koordinati	46°33′40″N 15°31′52″E
Nepremični spomenik državnega pomena
Uradno ime: Spodnji Slemen - Grad Viltuš
Razglasitev	6. oktober 1999
evid. št.	811
Nepremični spomenik državnega pomena
Uradno ime: Spodnji Slemen - Park gradu Viltuš
Razglasitev	6. oktober 1999
evid. št.	7884

1681

1905

1961

Viltuš je dvorec v bližini Maribora. Je naslednik starega gradu Viltuš na bližnjem hribu, njegovo ime pa naj bi izhajalo iz nemške besede wildhaus.

Novi dvorec je bil pozidan na ravnici ob Dravi. Gradnja je potekala v več fazah, končno podobo pa je dobil v drugi polovici 19. stoletja, ko so mu izjemno priljubljeni historični slogi vdahnili pečat romantičnega neonormanskega sloga. Dvorec je zato arhitektonsko zelo razgiban, temelji pa na več organsko zraščenih, čeprav po višini in usmerjenosti povsem različnih, kril. Očara te z množico frčad in stolpičev, predvsem pa z obkrajnim velikim stolpom, ki obvladuje celotno stavbo in ji daje novo komponento. Nekoč je bil grad odlično opremljen - o tem pričajo redke ohranjene fotografije. Slovel je po marmornih kaminih, nekaj enkratnih kiparskih delih (npr. damino poprsje) ter predvsem po rezljanih lesenih stropovih. Dvorec je bil postavljen v velik in urejen park angleškega tipa, zasajen z mnogimi redkimi, domačimi in tujerodnimi (med temi izstopajo nekateri eksoti) drevesnimi vrstami. Danes dvorec nima prave namembnosti. Je javnosti zaprt prostor in zato pogosta tarča huliganstva. Posledica je nezadržno propadanje. Stvar je še poslabšala nova cesta, ki je razrezala park na dvoje in ga tako odtujila od gradu.

Grajski park

Grajski park se razprostira okoli graščine. Njegova zasnova je razdeljena v več delov:

• oranžerija,
• cvetlični vrt,
• trate,
• drevesni park,
• ribnik,
• gozd.

Park predstavlja kvaliteten primer ureditve na prehodu iz 19. v 20. stoletje v romantičnem slogu s sestavinam eklekticizma in eksotizma in je pomemben iz dendrološkega (redke eksotične vrste) vidika ter vrtnoarhitekturnega zgodovinskega vidika.

Poleg domačih in običajnih vrst drevja (hrast, smreka, zeleni bor, jesen), se park odlikuje z redkimi tujimi vrstami (močvirski taksodij Taxodium distichum, tulipovec Lyriodendron tulipifera, gledičija Glepaniculata, kavkaška jelka Abies nordmanniana, kanadska čuga Tsuga canadensis, čopasti taksodijevec Sciadopitys verticulata, magnolija Magnolia macrophylla).

Zaradi nezadostnega vzdrževanja in starosti parkovna vegetacija propada.

Glej tudi

• Seznam gradov v Sloveniji
• seznam dvorcev v Sloveniji

Zunanje povezave

• Lokacija na spletni strani Geopedija Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine.