Muzej na prostem Rogatec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rogatec - Muzej na prostem Rogatec
Pogled na stavbe
Pogled na stavbe
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
LegaRogatec
Občina Rogatec
Koordinati46°14′3.18″N 15°42′9.26″E / 46.2342167°N 15.7025722°E / 46.2342167; 15.7025722Koordinati: 46°14′3.18″N 15°42′9.26″E / 46.2342167°N 15.7025722°E / 46.2342167; 15.7025722
RKD št.626 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP6. oktober 1999

Muzej na prostem Rogatec je največji slovenski muzej na prostem.

Muzej[uredi | uredi kodo]

Zaradi izjemnih lastnosti (kulturnih, etnoloških, krajinskih in zgodovinskih) ima izjemen pomen za celotno Slovenijo in je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V njem je predstavljeno življenje kmetov in obrtnikov v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja, predvsem s pobočij Boča, Donačke gore in Maclja.

Poleg razstavljenih stavb in opreme v muzeju prirejajo razne delavnice, na katerih obiskovalcem, predvsem mladim predstavljajo delo, življenje in običaje naših prednikov.

Stanovanjska hiša[uredi | uredi kodo]

Stanovanjsko hišo so kot prvi objekt postavili na sedanje mesto leta 1981 in je še vedno osrednji objekt muzeja. Pripadala je Šmitovi družini iz Tlak in je bila v celoti prenesena na območje muzeja. V tej hiši se je rodil tudi slovenski pesnik in prevajalec Jože Šmit. Je v celoti izdelana iz lesa in krita s slamnato streho. Stene so ometane z ilovico in prebeljene z apnom. Tla so ilovnata.

Gospodarsko poslopje[uredi | uredi kodo]

Gospodarsko poslopje je zidano v nadstropje. Namenjeno je bilo različnim namenom. V levem delu je bila vinska klet. Nad njo je bil pod, kjer so s cepci mlatili žito. V desnem delu je bil hlev (»štala«). V hiši je bil ilovnat pod, štala pa je imela lesene podnice, delno tudi zato, da se je hlev lažje čistil. Na sprednjem delu so late kot v kozolcu, ob sprednji steni je stiskalnica za grozdje.

Kozolec[uredi | uredi kodo]

Kozolci so slovenska posebnost, saj je v Sloveniji najbolj razširjen. V Rogatcu stoji najpopolnejši tip – dvojni kozolec ali toplar. Kozolec je bil namenjen sušenju sena in drugih pridelkov (koruze, ...). Pod kozolcem so kmetje spravljali vozove in razno orodje. Kozolec v muzeju je bil postavljen leta 1892 (o tem priča vrezana letnica na tramu) v vasi Prišlin na Hrvaškem. Posebnost so podporne rozete. Izdelane so v obliki stiliziranih S-linij in okrašene s šesterokotnimi rozetami (enako kot nosilni tram v hiši).

Svinjak[uredi | uredi kodo]

V svinjaku je prostora za štiri prašiče. V podaljšku svinjaka je listnica. Sprednji del nadstropja ima late kot kozolec. V pokritem hodniku se še danes suši slama za popravljanje slamnatih streh. Na latah se suši repno in korenjevo listje za borno prehrano svinj pozimi. Svinjak, ki je razstavljen v muzeju so zgradili v petdesetih letih 20. stoletja po tradicionalni zasnovi.

Čebelnjak[uredi | uredi kodo]

Čebelarstvo je vedno imelo pomembno vlogo v življenju Slovencev. Med so uporabljali kot sladilo, zdravilo in pomirjevalo. Iz voska so delali sveče. Iz medu so pekli pecivo in pripravljali različne pijače. Tudi Rogatec ima bogato čebelarsko tradicijo. Med obema vojnama je bila tudi v Rogatcu lectarija. Že v 19. stoletju je samostojen čebelnjak postal sestavni del kmetije. Na tem območju pod Donačko goro se do druge svetovne vojne niso uveljavili po ostali Sloveniji razširjeni panji »kranjiči« (uporabljali so predvsem slamnate koše – »korbiče«) in zato bi tu zaman iskali poslikane panjske končnice.

Stranišče[uredi | uredi kodo]

Poljsko stranišče na »štrbunk« je bilo iz higienskih razlogov ločeno od stanovanjskega poslopja in praviloma povezano z gnojiščem.

Vodnjak[uredi | uredi kodo]

Vodnjaki panonskega tipa so bili razširjeni od Dunaja do Romunije. V nižjih predelih pod Donačko goro je bilo potrebno kopati le nekaj metrov do podtalnice. Kamen na drugi strani vzvoda je deloval kot protiutež in olajšal dviganje vedra z vodo.

Kovačnica[uredi | uredi kodo]

V muzeju je rekonstrukcija Morderjeve kovačnice iz Dobovca. Stavba je enocelična. Ima pokrito lopo pred vhodom, ki je tudi ob dežju omogočala da so bili konji med podkovanjem na suhem. V kovačnici so predstavljeni vsi potrebno kovaški pripomočki.

Viničarska hiša[uredi | uredi kodo]

Rogatec je obdan z vinogradi. Delu podeželskega prebivalstva je pridelava vina pomenila dodaten zaslužek ali celo osnovo za preživetje (viničarji). Stavba v muzeju je posnetek originalne stavbe v vasi Dobrina pri Žetalah. Namenjena je gostinsko turistični dejavnosti muzeja. Okoli stavbe so brajde z vinsko trto.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 626". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]