Kanomeljske klavže

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kanomeljske klavže
Zemljevid Slovenije z označeno lego
Zemljevid Slovenije z označeno lego
Lega v Sloveniji
Legapotok Klavžarica
Občina Idrija
Bližnje mestoVojsko
Koordinati46°1′3.37″N 13°56′5.33″E / 46.0176028°N 13.9348139°E / 46.0176028; 13.9348139Koordinati: 46°1′3.37″N 13°56′5.33″E / 46.0176028°N 13.9348139°E / 46.0176028; 13.9348139
Zgrajeno1813
Obnovljeno2005
RKD št.506 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP16. februar 2008

Kanomeljske oz. ovčjaške klavže so kamnite zidane klavže (pregrada z zapornicami), ki stojijo na potoku Klavžarica v Idrijskem hribovju, nekaj kilometrov vzhodno od Vojskega. Kot ostale klavže so bile namenjene splavljanju lesa za potrebe rudnika živega srebra v Idriji. Zajezitev je ob odprtju zapornic odplaknila skladovnico debel, zloženih pod njo, po Klavžarici do sotočja z Idrijco in navzdol proti Idriji, kjer so jih ujeli s posebno lovilno napravo (»grabljami«).

Širina pregrade znaša 32,6 m (ločna krona z nadstreškom, dolžine 34,5 m), višina pa 14 m. Polno napolnjena akumulacija je dolga skoraj 100 m in široka pol toliko, njena globina pa se počasi zmanjšuje zaradi zasipavanja s prodom. Ohranjena je replika mehanizma za odpiranje.

Dograjene so bile leta 1812 kot zadnje zidane klavže na Idrijskem, delovale pa so do leta 1912, malo pred opustitvijo celotnega sistema klavž, ki jih je nadomestil cestni prevoz lesa v dolino. Leta 2005 jih je obnovilo podjetje Soške elektrarne v sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija, hkrati z izgradnjo male hidroelektrarne Klavžarica. Kanomeljskim klavžam so dali novo namembnost – odprtine v pregradi so zaprli, tako da je nad njo nastalo akumulacijsko jezero, ki zdaj prek cevovoda poganja hidroelektrarno. S tem so kanomeljske klavže edine klavže, ki so še v uporabi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 506". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri[uredi | uredi kodo]