Akademski kolegij, Ljubljana
| Akademski kolegij | |
|---|---|
 Zahodni vhod v Festivalno dvorano | |
| Lega | Vilharjeva cesta 11, 13, 15. Mestna občina Ljubljana |
| Koordinati | 46°3′40″N 14°30′36″E / 46.06111°N 14.51000°EKoordinati: 46°3′40″N 14°30′36″E / 46.06111°N 14.51000°E |
| Zgrajeno | 1938-1941 |
| Arhitekt | Jože Plečnik |
| Uradno ime: Ljubljana - Baragovo semenišče | |
| Razglasitev | 18. julij 2009[1] |
| evid. št. | 5456 |
  Geografska lega: Akademski kolegij, Ljubljana | |
Akadémski kolégij (tudi Baragovo semenišče) je zgradba za Bežigradom v Ljubljani, na Vilharjevi cesti 11 in 13. Z gradnjo so pričeli leta 1936 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ki pa se je avtorstvu kasneje zaradi sprememb v načrtih projektanta in gradbenika Antona Suhadolca, odrekel. Akademski kolegij je bil urejen po 2. svetovni vojni, a nikoli povsem dokončan.
Ta štirinadstropna polkrožna stavba (drugi polkrog, ki bi jo sklenil v poln krog, ni bil nikdar dozidan, čeprav ga je Plečnik v načrtu predvidel, zato se je avtorstvu odrekel) je narejena po zgledih rimskega Koloseja in Angelskega gradu.
Stavba je še vedno v denacionalizacijskem postopku.[navedi vir]
V severnem delu stavbe sta Slovensko mladinsko gledališče in Pionirski dom s Festivalno dvorano. V južnem delu je študentski dom, ki ga od leta 1968 upravlja javni zavod Študentski domovi v Ljubljani, s kapaciteto 293 postelj. Nekdaj pa je bila stavba namenjena nastanitvi semeniščnikov, vendar ni nikoli služila prvotnemu namenu.
V okolici zgradbe so Gospodarsko razstavišče, park Navje in ljubljanska železniška postaja.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5456". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
