Alojzijevišče, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Alojzijevišče
pogled na stavbo s Poljanske ceste
Alojzijevišče, Ljubljana is located in Ljubljana-center
Alojzijevišče, Ljubljana
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tip semenišče
Lokacija Poljane, Ljubljana
Naslov Poljanska cesta 4, Ljubljana
Koordinate 46°3′2.35″N 14°30′41.7″E / 46.0506528°N 14.511583°E / 46.0506528; 14.511583Koordinati: 46°3′2.35″N 14°30′41.7″E / 46.0506528°N 14.511583°E / 46.0506528; 14.511583
Dokončano 1846
Projektiranje in gradnja
Arhitekt Matevž Medved

Alojzijevišče ali Alojzijev zavod je bil vzgojni zavod, dijaško semenišče, ki ga je leta 1846 ustanovil ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf (14. junij 1782, Idrija, † 7. februar 1859, Ljubljana) na Poljanski cesti v Ljubljani. Leta 1845 je škof odkupil hišo z vrtom na današnji Poljanski cesti in jo na svoje stroške obnovil in dozi­dal. Zavod in zgradba sta ime dobila po zavetniku mladine in študentov, italijanskem menihu Alojziju Gonzagi (1568-1591).[1] Na pročelju stavbe je star napis COLLEGIUM ALOYSIANUM, v veži ob vratih pa sta vzidani marmorni plošči z napisom FACULTAS THEOLOGICA LABACENSIS (Ljubljanska teološka fakulteta) in SEMINARIUM ARTIS SACRAE Seminar cerkvene umetnosti).

Trenutno večino stavbe zavzema Teološka fakulteta v Ljubljani, medtem ko se v njej nahajajo še: Škofijska univerzitetna pastorala Ljubljana, prodajalna Založbe Ognjišče, Škofijska knjižnica in Orglarska šola v Ljubljani.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Alojzijevišče, ki ga je gradil zidarski mojster Matevž Medved (1796 v Cerkljah, †1865 v Cerkljah),[2] je omogočalo dijakom iz revnih družin študij na gimnaziji v Ljubljani. Od leta 1919 se v zgradbi nahaja Teološka fakulteta v Ljubljani. Svojo nalogo je zavod opravljal do leta 1910 - še pet let zatem, ko je ljubljanski škof Jeglič ustanovil Zavod sv. Stanislava v Šentvidu. Poslopje in vrt Alojzijevišča sta vzela v najem najprej ljubljansko bogoslovje, zatem pa Teološka fakulteta, ki je bila ustanovljena leta 1919.

Med prvo svetovno vojno je bil zavod zaradi vojnih dogodkov do tal porušen. Takoj po njej pa je bilo zavodu priznano italijansko državljanstvo in z vojno odškodnino ter prostovoljnimi darovi je bil zavod vnovič postavljen, moderniziran in povečan.

20. oktobra 1930 je bil z dekretom goriškega prefekta odbor "Slovenskega Alojzijevišča" razpuščen iz razloga, da ni ustrezal tedanji vladi. Dobili so vladnega komisarja, ki je zavod zadolžil. Leta 1936 je prišel nov komisar, ki je imel za nalogo ukinitev zavoda. Ta ga je prodal državi.[3]

Študij na Teološki fakulteti v Ljubljani je nemoteno potekal vse do pričetka druge svetovne vojne in v manjšem obsegu vse do leta 1943; po italijanski kapitulaciji septembra 1943 so bila predavanja prepovedana in večji del Alojzijevišča je bil preurejen v vojašnico.[4]

Maja 1945 je vojaške prostore Alojzijevišča zavzela Jugoslovanska armada; slednja je v teh prostorih ostala vse do konca študijskega leta 1946/47, nakar se je ponovno vzpostavil študij.[5] Med letoma 1947 in 1949 je bila v prostorih Alojzijevišča tudi Agronomska fakulteta v Ljubljani.[5]

V letih 1970-1972 je ob sta­rem Alojzijevišču zrastel prizidek Teološke fakultete.

Od študijskega leta 2011/12 v prostorih deloma deluje tudi Fakulteta za poslovne vede v Ljubljani.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Rektorji/Prefekti
Predavatelji
Gojenci

Gojenci Alojzijevišča so med drugimi bili: Franc Bernik[8], Izidor Cankar[9], Matej Frelih, Josip Jurčič[10], Dragotin Kette[11], Valentin Lah, Fran Levstik, Josip Marn, Ferdinand Pogačnik, Ivan Resman[12], Jožef Resnik, Josip Stritar[13], Luka Svetec[14], Ivan Štrukelj, Ivan Tavčar[15], Ferdinand Ullrich, Janez Urbas, Peter Urh, Tomo Zupan, Valentin Žun,...

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Druzina.si - Ali veste?
  2. Cerklje.si - Matevž Medved
  3. Slovensko Alojzijevišče na cesti [www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YL9GBAI2/407da0dc-68e6-443c.../PDF]
  4. Bogdan Kolar: Delovanje Teološke fakultete med letoma 1919 in 1952. v 90 let Teološke fakultete v Ljubljani (Ljubljana, 2009), 71.
  5. 5,0 5,1 Bogdan Kolar: Delovanje Teološke fakultete med letoma 1919 in 1952. v 90 let Teološke fakultete v Ljubljani (Ljubljana, 2009), 73.
  6. Gorenjci.si - Gogala, Janez
  7. Josip Lesar: Janez Gogala. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
  8. Kamra.si - Franc Bernik
  9. SUZD.si - Andrej Rahten, Izidor Cankar. Diplomat dveh Jugoslavij
  10. Ivan Grafenauer: Josip Jurčič. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
  11. Ilirska-bistrica.si - Dragotin Kette
  12. Gorenjci.si - Resman, Ivan
  13. Velike-lasce.si - Josip Stritar
  14. Kamra.si - Luka Svetec
  15. Gorenjskiglas.si - Gimnazijec v Ljubljani in Novem mestu, študent na Dunaju

Glej tudi[uredi | uredi kodo]