Grad Kacenštajn

Grad Kacenštajn
Grad Kacenštajn, Begunje na Gorenjskem
Grad Kacenštajn Geografska lega: Grad Kacenštajn, Slovenija
Lega	Begunje na Gorenjskem Občina Radovljica
Koordinati	46°22′37″N 14°12′4″E
Zgrajeno	1428
Nepremični spomenik državnega pomena
Uradno ime: Begunje na Gorenjskem - Grad Katzenstein
Razglasitev	6. oktober 1999
evid. št.	8
Nepremični spomenik državnega pomena
Uradno ime: Begunje na Gorenjskem - Park gradu Katzenstein
Razglasitev	6. oktober 1999
evid. št.	4630

Grad Kacenštajn, tudi grad Katzenštajn ali begunjski grad, sestavlja skupaj s cerkvijo svetega Urha osrednji del starega jedra Begunj na Gorenjskem. Grad se v zgodovinskih listinah prvič omenja leta 1428. Plemiči iz rodbine Kacijanarjev so v 16. stoletju dvor prezidali, dokončno podobo pa je graščina dobila stoletje pozneje, ko so se Lambergi v 17. stoletju preselili z gradu Kamen.

Prvotna zasnova gradu je bila enonadstropna; v gradu je ohranjeno starejše jedro. V notranjosti gradu so ostanki arhitekturnih elementov iz obdobja gotike. Večji del gradu predstavlja arhitektura renesanse in baroka z dozidavo jugovzhodnega trakta v 19. stoletju.

K stavbi prištevamo tudi vrt ob gradu, ki ima eno najzanimivejših krajinskoarhitekturnih zasnov v Sloveniji, redek primer vrtnoarhitekturne zasnove iz baroka. Vrt je obdan z zidom, vhod vanj pa označuje renesančni portal, ki ni v osi gradu. Vrt je bil po širini razdeljen v tri dele: osrednji je bil renesančno oblikovan parter s fontano na sredini, na obeh straneh pa sta bila sadovnjaka. Sadovnjak je prav tako obdajal grad tudi na severni in zahodni strani. V 19. stoletju je oblikovanje parterjev postalo preprostejše, med gradom in parkom pa so zasadili okoli 140 m dolg kostanjev drevored v smeri sever–jug. Od prvotne zasnove danes ni ohranjenega skoraj nič. Na neokrnjenem prostoru vrta so zelenjavni vrtovi, ki so ohranili kompozicijsko shemo nekdanjega parka, dobro pa je ohranjen kostanjev drevored.

Pred drugo svetovno vojno je bila v gradu ženska kaznilnica, ki so jo vodile sestre Družbe sv. Vincencija Pavelskega. Leta 1940 je bil v parku postavljen paviljon po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Med drugo svetovno vojno so bili v prostorih gradu gestapovski zapori, skozi katere je šlo več kot 11.500 zapornikov. Ob gradu je danes grobišče večine od 849 tu umorjenih domoljubov. V stavbi je pomnik teh dogodkov Muzej talcev. Večino gradu zavzemajo prostori psihiatrične bolnišnice.

Grad Kacenštajn

• 

  Vrt ob gradu

• 

  Muzej talcev, kjer so bili v drugi svetovni vojni gestapovski zapori

• 

  Valvasorjeva upodobitev iz leta 1679

Viri

• Gorenjska 95/96, Gorenjski Glas.
• Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1991.
• Po Deželi radovljiški, Turistični vodnik po občini Radovljica, 2006.

Glej tudi

• seznam gradov na Slovenskem