Grad Šalek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Šalek
Ruševine grade Šalek na predvojni razglednici
Ruševine grade Šalek na predvojni razglednici
Lega Velenje
Mestna občina Velenje
Koordinati 46°21′45″N 15°06′52″E / 46.36250°N 15.11444°E / 46.36250; 15.11444Koordinati: 46°21′45″N 15°06′52″E / 46.36250°N 15.11444°E / 46.36250; 15.11444
Zgrajeno 12. st.
Uradno ime: Velenje - Grad Šalek
Razglasitev 28. oktober 1983
evid. št. 4329[1]
Grad Šalek is located in Slovenija
Grad Šalek
Geografska lega: Grad Šalek, Slovenija
Grad Šalek na bakrorezu iz leta 1681

Grad Šalek (nemško Schallegg) se nahaja na strmem griču nad poravnavo šaleškega naselja in po katerem je poimenovana tudi celotna Šaleška dolina, blizu občine Velenje. Opuščen je bil v 18. stoletju.

Stolp, ki stoji še danes, je najstarejši del gradu in ima trikotni tloris, ki je edinstvena funkcija v Sloveniji in Evropi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad se prvič omenja leta 1278 kot haus Schalekke. V tem času je že bil v rokah krške škofije. Na gradu so takrat gospodovali Šaleški vitezi, ki so kot krški ministeriali omenjeni že leta 1264, ko se omenja Egelof Šaleški (Egeloffus de Shelek habeat ius patronatus in Capella sancti Martini ante Shelek). Leta 1314 je vitez Nikl – Nikolaj Šaleški prodal utrdbo svojemu sosedu Otonu Ekenštajnskemu in njegovi ženi Evfemiji. Leta 1335 je krški škof Lovrenc v Vitanju grad in njegovo posest podelil v fevd svobodnemu gospodu Frideriku Žovneškemu. Tako so po letu 1341 grad imeli Celjski grofje, ki pa so ga oddajali svojim vitezom naprej v sekundarni fevd. Leta 1353 so ga oddali v zajem Niklasu Kienbergerju. Kot sekundarni fevdniki so na gradu najdaljši čas bivali vitezi Rifniški, ki so ga upravljali od leta 1371, ko ga je najel Mert – Martin Rifniški, do 1428. Grad se takrat omenja kot vest Schallek. Celjski grofje so ta fevd pridobili v svojo svobodno last alod. Grad je po njihovem izumrtju leta 1456 prešel v deželnoknežje roke, ti pa so ga nato prodali naprej.

Leta 1561 so ga posedovali štirje lastniki, leta 1575 pa se v šoštanjskem urbarju omenja kot njegov lastnik Erazem Raumschüssel, kateremu je grad podelil deželni knez. Raumschüssli so grad posedovali do leta 1664, ko ga je Marjeta Raumschüssel, rojena baronica Buchheim prodala svojemu bratrancu baronu Otonu Taufenbachu. Po njegovi smrti leta 1695 je grad posedoval baron Ferdinand Leopold Teufenbach, ki se kot lastnik omenja leta 1708. Leta 1722 so lastniki baroni Maurburgi, leta 1732 pa baron Johan Jožef Gabelkhoven, ki je gospoščino združil z gradom Turn pri Velenju. Okoli leta 1770 je grad pogorel in bil opuščen in je danes v razvalinah.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4329". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Jakič, Ivan. Vsi slovenski gradovi: Leksikon slovenske grajske zapuščine. Ljubljana, 1997.
  • Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Solčavskim in Kobanskim, Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN/