Grad Smlednik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Smlednik
Lega nad Smlednikom, Občina Medvode
Občina Medvode
Koordinati 46°9′56.18″N 14°26′32.55″E / 46.1656056°N 14.4423750°E / 46.1656056; 14.4423750Koordinati: 46°9′56.18″N 14°26′32.55″E / 46.1656056°N 14.4423750°E / 46.1656056; 14.4423750
Zgrajeno 1299 (prva omemba)
Arhitekt Abbondio de Donino ml.
Uradno ime: Smlednik - Stari grad
Razglasitev 3. februar 1990
evid. št. 5911[1]
Grad Smlednik is located in Slovenija
Grad Smlednik
Geografska lega: Grad Smlednik, Slovenija
Grad Smlednik v Valvasorjevi Topographia Ducatus Carnioliae modernae iz leta 1679

Grad Smlednik (tudi Stari grad nad Smlednikom) je bil grad, ki je stal na vzpetini vzhodno od Zbiljskega jezera in severno od Šmarne gore. Danes so vidne le ruševine gradu.

Prvi lastnik gradu naj bi bil vitez Ulrih Smledniški (Wdalricus de Fledinich) leta 1136, ki je bil ministerial grofov Andeških, kot prvi med njihovimi smledniškimi ministeriali. V 13. in 14. stol. so bili smledniški vitezi iz rodu gospodov Planinskih-Svibenskih, ki so grad leta 1328 zastavili (brata Henrik in Ulrik Planinski) leta 1332 pa prodali Frideriku žonveškemu svobodniku, poznejšim grofom Celjskim. Gradiščan Celjskih na gradu je bil leta 1442 Hans II. Sepacher ali Mlinski (z izvorom na dvoru na Mlinem pri Bledu). Po izumrtju Celjanov 1456 je gospostvo prešlo v posest njihovih dedičev Habsburžanov in postalo deželnoknežja komorna posest. Upravljali so ga številni zastavni imetniki. Najprej leta 1457 Rudolf Khevenhüller, že naslednje leto vse do 1478 pa Gašpar Črnomaljski. Pred letom 1547 ga je imel v zastavi Wolf Engelbrecht Turjaški, nato pa Hans Joseph Egg. Leta 1626 je cesar Ferdinand gospostvo prodal Janezu Pavlu baronu Egkhu. Od 1695 je bil lastnik Janez Adam pl. Pernburg, poznejši baron Flödnig. Flödnigi so ostali lastniki gospostva kot fidejkomisa do 1795, ko so ga kupili baroni Lazzariniji.

Prvotni grad je bil samostojen obrambni stolp (bergfried) z obrambnim jarkom, zgrajen v romanskem slogu. V obdobju gotike so okrog njega obzidali ploščad trapezaste oblike. Po potresu leta 1511 so stolpu dozidali bivalne prostore in zunanje obzidje z obrambnimi stolpiče v renesančnem slogu. Grad so obnavljali do leta 1610 (zadnja dela je vodil Abonido Donino) in je lep primer razvoja srednjeveškega gradu v osrednji Sloveniji.

V Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske je omenjen kot grad Flednigg. O njem je napisal pesem tudi Simon Jenko.

Ob poti na grad je 14 rokokojskih kapelic Križevega pota, ki se zaključi s kompozicijo treh križev. Kalvarija je bila zgrajena leta 1772 v povezavi s posestjo gradu Valburga. Obnovljena je bila dvakrat, leta 1872 in leta 1992, dograjena pa leta 2001.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5911". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]