Grad Rogatec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Rogatec
Grad Rogatec na veduti iz 19. stoletja
Grad Rogatec na veduti iz 19. stoletja
Lega nad naseljem Rogatec
Občina Rogatec
Koordinati 46°13′50.91″N 15°42′2.88″E / 46.2308083°N 15.7008000°E / 46.2308083; 15.7008000Koordinati: 46°13′50.91″N 15°42′2.88″E / 46.2308083°N 15.7008000°E / 46.2308083; 15.7008000
Uradno ime: Rogatec - Grad Rogatec
Razglasitev 13. oktober 1990
evid. št. 4629[1]
Grad Rogatec is located in Slovenija
Grad Rogatec
Geografska lega: Grad Rogatec, Slovenija
Grad Rogatec s trgom in grad Strmol, Jozef Franz Kaiser, Lithographirte Ansichten der Steyermärkischen Städte, Märkte und Schlösser, Gradec 1830
Grad Rogatec, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
Grad Rogatec na franciscejskem katastru za Štajersko, 1823-1869

Grad Rogatec (nemško Rohitsch) se nahaja nad istoimenskim trgom Rogatec v istoimenski občini in je danes v razvalinah.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Domnevno je na mestu kasnejšega gradu stala utrdba kot sedež gospostva že v 10. stoletju, katere lastniki so bili grofje Breže-Selški. Prvotni grad je torej takrat že stal, v pisnih virih pa na njega naletimo šele leta 1192 kot »purch ze Rohacz«. Do konca 13. stoletja so na njem gospodovali vitezi Rogaški (leta 1197 sta omenjena Bertold in Štefan de Rohas). Bili so ministeriali krških škofov, ki so to posest grofice Heme Breže-Selške pridobili preko krškega samostana. Za njimi so bili graščaki znameniti vitezi Liechtensteinski. Grad s celotno posestjo, sicer krški fevd, je leta 1301 kupil svobodni gospod iz Savinjske doline Ulrik II. Žovneški za 700 mark srebra od Otona Lichensteinskega (sin pesnika Ulrika). V lasti Žovneških oz. Celjskih grofov je ostal vse do njihovega izumrtja 1456, ko so ga pridobili Habsburžani.

Grajsko jedro je nastalo v romanski dobi, temu so v gotski in renesančni dobi prizidali nova poslopja, temeljito pa so ga obnovili po letu 1574, ko je pogorel. Po obnovi je postal mogočna utrdba z dvojnim obzidjem. Med kasnejšimi lastniki srečamo Schrotte, Welzerje, kneze Eggenberge, grofe Leslie in Attemse, ki so grad opustili po letu 1810.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, založba Viharnik, Ljubljana.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

"Gradovi v Sloveniji: Rogatec". Slosi.info. 

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4629". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.