Grad Krupa
| Grad Krupa | |
|---|---|
 grad Krupa v Valvasorjevi Topographia Ducatus Carnioliae modernae iz leta 1679 | |
  Lega na zemljevidu Slovenije | |
| Splošni podatki | |
| Tip | grad |
| Lokacija | ob cesti Stranska vas - Gradac, na ravnini nad desnim bregom reke Krupe |
| Koordinati | 45°37′53.91″N 15°13′32.55″E / 45.6316417°N 15.2257083°E |
| Porušeno | 1942 |
Stranska vas pri Semiču - Lokacija gradu Krupa | |
| Lega | Občina Semič |
| RKD št. | 26002 (opis enote)[1] |
Grad Krupa (nemško Krupp) je stal nedaleč od naselja Krupa pri Semiču na robu vasi Stranska vas pri Semiču 500 m od izvira rečice Krupe. Grad zgrajen v 13. stoletju je bil prepuščen v ruševine po koncu 2. svetovne vojne. Sedaj o njem pričajo le še skromne razvaline.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Prvi lastniki gradu naj bi bila hrvaška plemiška rodbina Babonićev. Grad je bil prvič omenjen leta 1352 ("von der Crup"). Babonićevi so bili sorodniki grofov Ursini-Blagaj. S poroko sredi 14. stoletja so grad in gospoščino pridobili grofje Ortenburžani, po njihovem izumrtju leta 1418 pa so ga podedovali Celjski grofje, ki so ga imeli do njihovega izumrtja leta 1456. Nato so ga prevzeli Habsburžani oziroma deželnoknežja komora. Grad je bil leta 1427 omenjen kot "castrum Cruppa". Kasnejši lastniki so bili[2]:
| od leta | do leta | lastnik | komentar | Dodatne informacije |
|---|---|---|---|---|
| sredi 14. st. pred 1374 | 1418 | Ortenburžani | priženili - poroka Oton VI. grofa Ortenburškega z Ano grofico Babonić Krupsko | |
| 1418 | 1456 | Celjski grofje | podedovali | |
| konec 15. stoletja | Andrej pl. Hohenwart | kapitan Celja | ||
| 1483 | 1704 | grofi Purgstal/Burgstall | Moric pl. Purgstall poročen z Marjeto Hohenwart | |
| 1704 | Johann Michael Androk tudi Androch | kupil | ||
| 1710 | grof Franc Adam Lamberg | zakup | ||
| 1723 | grof Karl Henrik Wazenberg | kupil | ||
| 1723 | 1735 | grof Franc Bernard Lamberg | kupil | |
| ca. 1735 | 1772 | Peter Paul pl. Bonazzi | kupil | |
| 1773 | 1796 | grofica/baronica Franziska baronica Apfaltrer-Bonazzi | podedovala | |
| 1796 | 1904 | družina baronov Apfaltrer | podedoval Alojz baron Apfaltrer | |
| 1904 | 1912 | Danijel Makar in Julij Macele (Mazelle) | nakup | |
| 1914 | 1918 | Zemljiška Banka v Pragi | nakup | |
| 1918 | Josip Zurc | trgovec iz Semiča |
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Grad Krupa je imel štiriogelne stolpe in nadstropno arkadno dvorišče. V 19. stoletju je bil središče uprave za vso Belo krajino.[3] Partizani so grad leta 1942 požgali.
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Ruševine grad Krupa
Lokacija gradu Krupa
Kašča grad Krupa
Sklici in viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 26002«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Ivan Jakič, "Slovenski gradovi", S. 176 f., Državna Založba Slovenije, 1997
- ↑ M. Bezek-Jakše, "Kaj početi s 35 metri gradiva?", Dolenjksi list, str. 9, 14.4.2011
Viri
[uredi | uredi kodo]- Ivan Jakič: »Vsi slovenski gradovi«, DZS, Ljubljana, 1997
- Majda Smole: »Graščine na nekdanjem Kranjskem«, Državna založba Slovenije, 1982.
- Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, založba Viharnik, Ljubljana.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- »Gradovi v Sloveniji:Krupa«. Slosi.info.