Grad Metlika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Metlika
Grad Metlika is located in Slovenija
Grad Metlika
Lega na zemljevidu Slovenije
Splošni podatki
Tip mestni grad
Lokacija središče Metlike
Koordinate 45°39′5.57″N 15°19′3.75″E / 45.6515472°N 15.3177083°E / 45.6515472; 15.3177083Koordinati: 45°39′5.57″N 15°19′3.75″E / 45.6515472°N 15.3177083°E / 45.6515472; 15.3177083
Dokončano 2. četrtina 15. stoletja
Metlika - Grad
Lokacija Občina Metlika
RKD št. 7481 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 7. november 1998

Grad Metlika ali Metliški grad je grad, ki leži v starem delu Metlike in je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1456[2].

Med turškimi vpadi v 15. in 16. stoletju, ko je bil grad v lasti grofov Alapov je imel grad ključno vlogo pri obrambi pred Turki. Kasneje je bil grad last Frankopanov, kasneje pa zagrebškega kapitlja.

Metliški grad v Valvasorjevi topografiji leta 1679

Grad je v 18. stoletju dvakrat zajel požar (1705. in 1790. leta). Leta 1792 je poškodovani grad kupil ljubljanski gostilničar Jožef Savinšek in ga temeljito prenovil. Grad je bil v lasti družine Savinšek do leta 1899, ko ga je vnuk Jožef vitez pl. Savinschegg zaradi dolgov prodal. Kasneje je grad zamenjal še nekaj lastnikov, danes pa je v njem urejen muzej. Belokranjski muzej, katerega sedež je grad od leta 1951, ima urejenih nekaj stalnih zbirk. Kulturnozgodovinska zbirka prikazuje zgodovino Bele Krajine, rimsko in srednjeveško zgodovino prikazuje lapidarij (zbirka kamnitih spomenikov in obeležij), v gradu pa je urejena tudi etnološka zbirka, ki prikazuje način življenja v Beli Krajini. V grajskih stajah in drugih bivših gospodarskih poslopjih pa domuje Slovenski gasilski muzej Metlika. V grajskih prostorih sta še poročna soba in grajska klet z vinogradniško zbirko.

Grad je enonadstropna stavba z osrednjim dvoriščem, ki ga z dveh strani obdaja arkadni hodnik. Vhod na dvorišče se nahaja v dvonadstropnem vhodnem stolpiču. Grad ima petkotno osnovno ploskev, na katero je postavljena enonadstropna stavba z dvema obrambnima stolpoma, ki se dvigata vrh skalnega pomola nad potokom Obrh.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7481". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Mlakar, V. (2006). 100 družinskih izletov po Sloveniji. Ljubljana: Mladinska knjiga. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]