Pojdi na vsebino

Grad Boštanj (Sawenstein)

Grad Boštanj
Ostanki okroglega vhodnega obrambnega stolpa (2012)
LegaApnenik pri Boštanju
Občina Sevnica
Koordinati46°1′8″N 15°16′8″E / 46.01889°N 15.26889°E / 46.01889; 15.26889
Uradno ime: Apnenik pri Boštanju - Grad Stari grad
Razglasitev6.4.2013
evid. št.14723[1]
Grad Boštanj (Sawenstein) se nahaja v Slovenija
Grad Boštanj (Sawenstein)
Geografska lega: Grad Boštanj, Slovenija

Grad Boštanj (nemško Sawenstein) je stal v naselju Apnenik pri Boštanju v Občini Sevnica, na grebenu tik nad glavno cesto, ki se vije po desnem bregu reke Save. Dostopen je po gozdnem kolovozu, ki se vzpne pri obcestni kapeli sv. Nikolaja v Boštanju, 250 m od kapele.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Zgrajen je bil verjetno že v 12. stoletju na prazgodovinskem in rimskem območju, čeprav naletimo na prvo neposredno pisno omembo šele leta 1381 kot vest Sawnstain. Grad se posredno omenja že leta 1197, ko se omenjata Oton in njegov sin Wulfing Boštanjski (Otto et filius Wlvingus de Sowenstein). Gospoščina je bila v srednjem veku krški fevd in je izvirala iz posesti Savinjskih grofov oziroma rodu Heme Brežko-Seliške. V 14. stoletju izumrejo vitezi Sawensteini, zadnjič omenjeni leta 1330 (Henrik, Pilgrim, Wulfing in Hans). V drugi polovici 14. stoletja je Krška škofija izročala grad v zajem Celjskim grofom, ki so ga podeljevali v sekundarni fevd ali zastavljali. Leta 1360 so ga posedovali Kacijanerji in nato preko ženske linije Lambergi. Leta 1515 so ga zavzeli in poškodovali uporni kmetje, a je bil kmalu obnovljen. V času upora ga je posedoval Viljem Lamberg. Leta 1650 je polovico gradu posedoval Nikolaj Mrav. Leta 1668, ko je bil grad že v fazi propadanja, je bil lastnik druge polovice gradu Janez Friderik Reffinger.[2]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14723«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji: 2, Dolenjska: Knjiga 2, Med Bogenšperkom in Mokricami, Viharnik, Ljubljana 2001, strani 23–26 (COBISS).

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]