Grad Erkenštajn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Erkenštajn
Grad Erkenštajn v Valvasorjevi topografiji leta 1679
Grad Erkenštajn v Valvasorjevi topografiji leta 1679
Lega Log pri Vrhovem, Novi Grad
Občina Sevnica
Koordinati 46°1′40.5″N 15°12′47″E / 46.027917°N 15.21306°E / 46.027917; 15.21306Koordinati: 46°1′40.5″N 15°12′47″E / 46.027917°N 15.21306°E / 46.027917; 15.21306
Uradno ime: Log pri Vrhovem - Grad Erkenštajn
evid. št. 23527[1]
Grad Erkenštajn is located in Slovenija
Grad Erkenštajn
Geografska lega: Grad Erkenštajn, Slovenija

Grad Erkenštajn (nemško Obererckestein) je stal na griču Stari grad v hribovju Jablanice med naseljem Log pri Vrhovem in naseljem Novi Grad v občini Sevnica, od katerega so ostali le še skromni ostanki.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad se prvič omenja leta 1300 kot Herchintayn, leta 1334 kot grad vest ze Erkenstein. Gospostvo ali ozemlje je bilo del posesti grofice Heme Breže-Selške in po letu 1072 krška škofija. Na gradu so bili krški vazali vitezi Erkhenštajnski, in tudi gospodje Mirenski. Od slednjih je grad in gospostvo prišlo leta 1381 v last Celjskih grofov in knezov, ki so ga imeli do izumrtja leta 1456. V listinah se leta 1428 in 1429 omenja kot celjski kastelan Mert pl. Črnomaljski. Grad in gospostvo so nato Celjski 1436 dali v fevd Hermanu pl. Kozjaku. Leta 1442 je grad delno uničil celjski vojskovodja Jan Vitovec in ko so ga obnovili so mu nadeli ime Novi Grad, kot se še danes po njem imenuje naselje. Leta 1451 ga je Neža pl. Kozjak, rojena Erckhenstein, kot celjski fevd prodala Petru pl. Obračanu. Leta 1535 so grad kupili pl. Altenhausi. Od 1614 je bi grad v posesti Andreja pl. Zetschkerja. Leta 1635 so grad zavzeli, požgali in poškodovali kmetje. Zetschkerji so ga potem obnovili, a ga nedolgo zatem tudi zapustili. Grad se je deloma sesul proti Savi. V 18. stoletju je bil hudo poškodovani grad opuščen.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23527". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, založba Viharnik, Ljubljana.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]