Vovbržani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242

Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322. Rodbina po domnevi nekaterih slovenskih zgodovinarjev izvira iz Saške od koder se je na Koroškem prvi pojavil Gero (1050–1070), ki naj bi bil poročen s hčerko grofice Heme Krške. V hierarhičnem položaju na Koroškem so bili takoj za vojvodo, niso pa bili nič nižjega izvora od samih vojvod in Ortenburških grofov.

Vovbrški grofje imenovani tudi po (nemško Haimburg, Hunnenburg, Huenburg) so verjetno poimenovani po svojem izvornem gradu Vovbre na Koroškem. Izvor tega gradu sega še v čas Karla Velikega, ko je bil zgrajen za zaščito pred Obri. Tudi po razlagi avstrijskega zgodovinarja Frölich-a, ki ga povzema tudi dr. Karlmann Tangl je slovensko poimenovanje za Avare tudi Obri. Od tod tudi ime tega rodu Vovbrški ali Vovbržani - V Obre - pomeni: od tod naprej se gre v Obre (v Obrsko deželo.) Rodbina je izumrla z grofom Hermanom leta 1322. Bil je sin Ulrika II. Vovbrškega in Neža Badensko-Avstrijska. Hermanova sestra Katarina († 1316) se je leta 1287 poročila z Ulrikom I. Žovneškim, prednikom kasnejših Celjskih grofov.

Rodbinsko drevo[uredi | uredi kodo]

(po Karlmanu Tanglu u. a.)

  • Gero I. - grof Trušenjski (1072) (ali Weriand?)
    • Viljem I. (1103) - grof Trušenjski in Selški (Vovbre)
      • Otvin (1110) († pred 1141)
        • Viljem II. Vovbrški (1141) († ~ 1150)
          • Brigita Vovbrška (†po 1199) ∞ Oton II. Ortenburški († ~ 1197)
        • Ulrik I. Vovbrški (1141–1191) († 14. marec 1192)
          • Gero II. Vovbrški (1191/95)(† 17. marec 1212) ∞ Elizabeta, hči Rapoto I. Ortenburški
            • Viljem IV. Vovbrški (*~ 1184) († 22. marec 1249)
              • Henrik Vovbrški (†10.1. 1256) - 1243/44 mojster Nemškega viteškega reda v Latviji (Livoniji)
              • Euphemia Vovbrška ∞ Hugo VI. Taufers († 1309)
              • Ulrik III. Vovbrški (*~ 1230)(† 1308) ∞ Neža Badensko-Avstrijska († 1295)
                • Friderik Vovbrški († 1316/17) , odvetnik Samostana Gornji grad, ∞ Adelajda Auffensteinska († 1312–1317)
                • Herman Vovbrški († 1322) (izumrtje rodbine po moški liniji) ∞ Elizabeta, hči Alberta III. Goriškega
                • Margareta Vovbrška ∞ 1) Liutpold III. Žovneški († 1286), ∞ 2) 1288 Ulrik IV. Pfanberški († 1311/18)
                  • Ulrik V. Pfanberški († 1354) (sodedič)
                • Elizabeta Vovbrška († po 1357 brez otrok) ∞ 1) po 1279 Herman Pfanberški († 1287), ∞ 2) po 1297 Henrik von Hohenlohe († po 1327)
                • Katarina Vovbrška († po 1315), ∞ Ulrik II. Žovneški († med 1314 in 1318)
          • Viljem III. Vovbrški (1185–1230) (*~ 1160) (†~ 1230) ∞ (1187) Kunigunda, hči Leopolda Gutenberškega začetnik Strmških (veje Vovbrških)
            • Ulrik II. Vovbrški tudi Ulrik Strmški (1244)
          • Albert Vovbrški (1221–1252) (†~ 1252) - kanonik v Pasavu
          • Popo II. Vovbrški (1191) - Kaplan v Salzburgu, ?Pičenski škof
          • Kolo Vovbrški (1192)
          • Vulfing Vovbrški (1192)
      • Poppo I. Vovbrški (1123, 1135)
        • Hedvika Vovbrška (†~ 1262) ∞ grof Albert I. Bogenski (†~ 1247)– mati Bertolda grofa Bogenskega
      • Pilgrim Vovbrški /Pilgrim Puzol/Pilgrim Hohenwartski (1135) (†~ 1162) - miznik Oglejskih patriarhov
        • Gunter Savinjski (Gunther von Soune) (†~ 1144)
      • Valhun Vovbrški († 1136)

Ministeriali Vovbrških grofov; vitezi:[uredi | uredi kodo]

  • Guštanjski,
  • Wartheimerji,
  • Turni,
  • Schrankbaumerji,[1]
  • Labotniški,
  • Neuhausi,
  • Rogaški,
  • Kacenštajnski (pri Šoštanju),
  • Ungnadi,
  • Mordaxi.

Posesti[uredi | uredi kodo]

Vovbrški so imeli posesti na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem.

Koroška[uredi | uredi kodo]

Štajerska[uredi | uredi kodo]

V fevdu od Oglejskih patriarhov[uredi | uredi kodo]

Kranjska[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Marjan Zadnikar: Med umetnostnimi spomeniki na slovenskem Koroškem, Celje 1979.
  • Majda Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982.
  • Harmann Braumüller: Geschichte Kärntens, Celovec 1949.
  • A. Weiß (Archivar des kärnthnerischen Geschichts-Vereins): Kärnthen’s Adel bis zum Jahr 1300, Wien 1869.
  • Carl Schmutz: Historisch-topographisches Lexicon von Steiermark, Erster Theil, Graz 1822.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Ursprünge der Grafen von Heunburg (pdf; 504 kB)

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]