Vovbržani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242

Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322. Rodbina po domnevi nekaterih slovenskih zgodovinarjev izvira iz Saške od koder se je na Koroškem prvi pojavil Gero (1050–1070), ki naj bi bil poročen s hčerko grofice Heme Krške. V hierarhičnem položaju na Koroškem so bili takoj za vojvodo, niso pa bili nič nižjega izvora od samih vojvod in Ortenburških grofov. Vovbrški grofje, sice niso bili "državni grofje", pa vendar so imeli polno civilno in kazensko sodno pristojnost ali pravico do krvnega sodstva. Po dokumentu iz leta 1230 so imeli to pravico za svoja gospostva na Kranjskem in po dokumentu iz leta 1241 za svoja posestva v Savinski dolini, zato lahko toliko bolj domnevamo, da so imeli enako pravico tudi za svojo grofijo Vovbre na Koroškem.

Vovbrški grofje so poimenovani po (nemško Haimburg, Hunnenburg, Huenburg) to je po svojem izvornem gradu Vovbre na Koroškem. Rodbina je izumrla z grofom Hermanom leta 1322. Bil je sin Ulrika II. Vovbrškega in Neža Badensko-Avstrijska. Hermanova sestra Katarina († 1316) se je leta 1287 poročila z Ulrikom I. Žovneškim, prednikom kasnejših Celjskih grofov.

Rodbinsko drevo[uredi | uredi kodo]

(po Karlmanu Tanglu u. a.)

  • Gero I. - grof Trušenjski (1072) (ali Weriand?)
    • Viljem I. (1103) - grof Trušenjski in Selški (Vovbre)
      • Otvin (1110) († pred 1141)
        • Viljem II. Vovbrški (1141) († ~ 1150)
          • Brigita Vovbrška (†po 1199) ∞ Oton II. Ortenburški († ~ 1197)
        • Ulrik I. Vovbrški (1141–1191) († 14. marec 1192)
          • Gero II. Vovbrški (1191/95)(† 17. marec 1212) ∞ Elizabeta, hči Rapoto I. Ortenburški
            • Viljem IV. Vovbrški (*~ 1184) († 22. marec 1249)
              • Henrik Vovbrški (†10.1. 1256) - 1243/44 mojster Nemškega viteškega reda v Latviji (Livoniji)
              • Euphemia Vovbrška ∞ Hugo VI. Taufers († 1309)
              • Ulrik II. Vovbrški (*~ 1230 † 5.12.1308) ∞ Neža Badensko-Avstrijska († 1295)
                • Friderik Vovbrški (*~ 1271 † 1316/17) , odvetnik Samostana Gornji grad, ∞ Adelajda Auffensteinska († 1312–1317)
                • Herman Vovbrški († 1322) (izumrtje rodbine po moški liniji) ∞ Elizabeta, hči Alberta III. Goriškega
              • Margareta Vovbrška ∞ 1) Liutpold III. Žovneški († 1286), ∞ 2) 1288 Ulrik IV. Pfanberški († 1311/18)
                • Elizabeta Vovbrška († po 1257 brez otrok) ∞ 1) po 1279 Herman Pfanberški († 1287), ∞ 2) po 1297 Henrik von Hohenlohe († po 1327)
                • Katarina Vovbrška († po 1315), ∞ Ulrik II. Žovneški († med 1314 in 1318)
            • Albert Vovbrški (1221–1252) (†~ 1252) - kanonik v Pasavu
          • Viljem III. Vovbrški (1185–1230) (*~ 1160) (†~ 1230) ∞ (1187) Kunigunda, hči Leopolda Gutenberškega začetnik Strmških (veje Vovbrških)
            • Ulrik (II.) Vovbrški tudi Ulrik Strmški (1244)
          • Popo II. Vovbrški (1191-1220) - Kaplan v Salzburgu, Pičenski škof (1220 -1231)
          • Kolo Vovbrški (18. marec 1192)
          • Vulfing Vovbrški (18. marec 1192)
      • Popo I. Vovbrški (1123, 1135)
        • Hedvika Vovbrška (* ~ 1090 † 1. december 1162) ∞ grof Albert I. Bogenski (†~ 1147)– mati Bertolda grofa Bogenskega
      • Pilgrim Vovbrški /Pilgrim Puzol/Pilgrim Hohenwartski (1135) (†~ 1162) - točaj Oglejskih patriarhov
        • Gunter Savinjski (Gunther von Soune) (†~ 1144)
      • Valhun Vovbrški († 1136)

Ministeriali Vovbrških grofov; vitezi:[uredi | uredi kodo]

  • Guštanjski,
  • Wartheimerji,
  • Vivšniški (Weißeneggi)
  • Turni,
  • Schrankbaumerji,[1]
  • Labotniški,
  • Lauspergerji,
  • Neuhausi,
  • Kacenštajnski (pri Šoštanju),
  • Ungnadi,
  • Mordaxi.

Posesti[uredi | uredi kodo]

Vovbržani so imeli posesti na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem.

Koroška[uredi | uredi kodo]

Štajerska[uredi | uredi kodo]

V fevdu od Oglejskih patriarhov[uredi | uredi kodo]

Kranjska[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Zadnikar, Marjan (1979). Med umetnostnimi spomeniki na slovenskem Koroškem. Celje.
  • Smole, Majda (1982). Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana.
  • Braumüller, Harmann (1949). Geschichte Kärntens. Celovec.
  • Schmutz, Carl (1822). Historisch-topographisches Lexicon von Steiermark (Erster Theil izd.). Graz.
  • A. Weiß (Archivar des kärnthnerischen Geschichts-Vereins): Kärnthen’s Adel bis zum Jahr 1300, Wien 1869.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Ursprünge der Grafen von Heunburg (pdf; 504 kB)

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]