Grad Grad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Grad
Stanje Gradu leta 2008
Stanje Gradu leta 2008
Lega Grad 191, Grad
Občina Grad
Koordinati 46°47′59.51″N 16°5′45.82″E / 46.7998639°N 16.0960611°E / 46.7998639; 16.0960611Koordinati: 46°47′59.51″N 16°5′45.82″E / 46.7998639°N 16.0960611°E / 46.7998639; 16.0960611
Arhitekt Josef Hueber (1751)
Uradno ime: Grad - Grad
Razglasitev 6. oktober 1999
evid. št. 159[1]
Grad Grad is located in Slovenija
Grad Grad
Geografska lega: Grad Grad, Slovenija

Grad Grad (nekoč Gornjelendavski grad, madžarsko Felsőlendvai vár) stoji v istoimenskem naselju Grad na Goričkem. Je najobsežnejši grajski kompleks na Slovenskem in bi naj imel 365 sob. V gradu so ogromne kleti in ječe. V okolici naselja se pojavlja na več mestih bazaltni tuf, ki je bil gradivo za postavitev enega največjih gradov na Slovenskem. Znotraj poslopja je globok vodnjak, vklesan v živo skalo in zavarovan s ploščo, ki je odigral pomembno vlogo v času obleganj in napadov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad se omenja že leta 1208, ko je tu stoloval grof Nikolaj Amadejec iz Železnega (1208-1269). Po izročilu bi naj za grad v nekem trenutku skrbel neki viteški red, najbrž templarji ali ivanovci. Ustno izročilo namreč trdi, da so grad sezidali vitezi templarji, ampak listine, ki bi to potrdile, se niso ohranile. Nato so bili lastniki še Omode in od 1365 Szechyi, ki so v 16. stoletju razširjali protestantizem, za njim Batthyanyi in Szechenyi, med obema svetovnima vojnama pa je bil lastnik ohranjenega in z umetninami opremljenega gradu industrijalec Geza Hartner iz Murske Sobote. Med 2. svetovno vojno so bili v gradu nastanjeni sovjetski vojaki. Potem je bil dolgo opuščen in je propadal, sedaj pa ga temeljito obnavljajo.

Oblika gradu[uredi | uredi kodo]

Končna oblika gradu je nastajala v več fazah. Dele, ki so nastali v srednjem veku najdemo v severozahodnem delu notranjega dvorišča, ki pa je zasuto z zemljo. V času gotika je nastal stanovanjski del. V srednjem veku bi naj nastali tudi kletni prostori in grajske ječe. V renesansi so sezidali dve stelski lini in visok obrambni stolp, ki ima 4 metre debele stene. Končno podobo je grad dobil v 16. - 18. stoletju. Tako je nastal sklenjen obod poligonalnega tlorisa, ki ima nekje tri nadstropja ponekod pa dve. Notranja stran gradu je obdana z arkadnimi hodniki. Ob vznožju stopnišča na južni strani stoji poškodovan kamniti kip z napisom Valentinus. Posebnost notranjega dvorišča je dvignjen zahodni del. V gradu so dali zgraditi tudi polkrožno kapelo, v kateri je deloval Mikloš Küzmič, prvi prekmurski protestantski duhovnik.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Okoli gradu se razteza park, zgrajen v angleškem stilu. V njem najdemo stare tulipanovce, ki so med najstarejšimi v Sloveniji, rdeče bukve in hraste, sofore in druga drevesa, ki še danes lepšajo podobo parka.

Okoli gradu se spleta več legend. Ena izmed njih je legenda o graščaku, ki je želel krono letečega zmaja. Znana pa je tudi legenda o graščakovem sinu in vrtnarjevi hčeri, ki pa se ni končala srečno. Kot pravi ustno izročilo, naj bi grad postavili templjarji.

Del prostorov je odprt za javnost. Na voljo je poročna dvorana, urejene so lončarska, kovaška in kolarska delavnice ter nekaj etnoloških zbirk. V gradu je manjša prodajalna spominkov. Vsako leto pripravijo odmevno prireditev Noč čarovnic, ki privabi okoli 20.000 obiskovalcev.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 159". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]