Simončičev kozolec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bistrica pri Mokronogu - Simončičev toplar
Simončičev kozolec
Simončičev kozolec
Zemljevid Slovenije
Zemljevid Slovenije
Geografski položaj v Sloveniji
Lega Bistrica
Občina Šentrupert
Koordinati 45°57′35.62″N 15°6′52.9″E / 45.9598944°N 15.114694°E / 45.9598944; 15.114694Koordinati: 45°57′35.62″N 15°6′52.9″E / 45.9598944°N 15.114694°E / 45.9598944; 15.114694
Zgrajeno 1936
RKD št. 8078 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP 10. avgusta 2001

Simončičev kozolec ali Simončičev toplar je kozolec ob jugovzhodnem robu Bistrice pri Šentrupertu na Dolenjskem.[1] Domačini ga poznajo tudi po imenu Blažev toplar. Ta kozolec velja za enega največjih in kot najlepši toplar v Sloveniji.[2][3] Leta 1936 ga je po naročilu kmeta Jožeta Simončiča izdelal Janko Gregorčič (uradno Janez Gregorčič; 1906–1984), tesarski mojster iz bližnje Slovenske vasi.[4] Zasnovan je kot toplar z osmimi lesenimi nosilci, tremi pari oken in dvokapno streho. Zatrep, obrnjen proti cesti, ki povezuje Mirno in Mokronog, je zelo bogato ornamentiran s pretežno rastlinskimi in drugimi dekorativnimi motivi.[5] Simončičev kozolec pripada domačiji Bistrica 11. Od leta 2001 je zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena[1] in je edini kozolec v Sloveniji s tem statusom.[2] Kot najbolj znamenit med čez 500 kozolci v Mirnski dolini dopolnjuje Deželo kozolcev, tj. muzej z različnimi tipi kozolcev, ki stoji v Šentrupertu.[3] Pod kozolcem občasno potekajo likovne razstave in druge prireditve,[4] še vedno pa se uporablja tudi za sušenje sena ter za spravilo kmetijskih strojev.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8078". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.  Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani RKD8078 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  2. 2,0 2,1 Rajšek, Bojan (24. junija 2012). "Kozolci ne bodo več propadali". Delo.si. 
  3. 3,0 3,1 Lindič-Dragaš, Zdenka (4. julija 2012). "V muzeju kozolcev bo mogoče prespati prihodnje leto". Delo.si. 
  4. 4,0 4,1 Lamovšek, Alenka. "ToplART galerija – dober primer uporabe kozolca". Rast - revija za kulturo, umetnost in družbena vprašanja. Pridobljeno dne 11. junija 2013. 
  5. 5,0 5,1 Lukić, Dijana. "Simončičev kozolec". DEDI - enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Pridobljeno dne 11. junija 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]