Trnovski most
| Trnovski most | |
|---|---|
 Most leta 2012 | |
| Prehod | Gradaščica |
| Lokacija | med Krakovim in Trnovim, Ljubljana |
| Arhitekt | Jože Plečnik |
| Material | železobeton, obdan s kamnom |
| Skupna dolžina | 20 m |
| Število razponov | 1 |
| Začetek gradnje | 1929 |
| Konec gradnje | 1932 |
| Koordinati | 46°02′36″N 14°30′07″E / 46.0434°N 14.502°EKoordinati: 46°02′36″N 14°30′07″E / 46.0434°N 14.502°E |
| Tip | Kulturni |
| Kriteriji | iv |
| Del | Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka |
| ID # | 1643 |
Ljubljana - Trnovski most | |
  Lega na zemljevidu Ljubljane | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 5648 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSDP | 18. julij 2009 |
Trnovski most je most preko reke Gradaščice, ki povezuje ljubljanska mestna predela Krakovo in Trnovo. Nahaja se pred vhodom v Trnovsko cerkev. Današnji most je bil zgrajen med letoma 1929 in 1932 po načrtih Jožeta Plečnika in je osrednja arhitektova točka preureditve obrežij Gradaščice.
Most je širok 20 metrov, ob straneh obložen s podpeškim apnencem, s koncev mostnic pa so postavljene štiri nizke piramide. Sredino vzhodne mostnice krasi vitek obelisk, njemu nasproti je nameščen kip sv. Janeza Krstnika, delo kiparja Nikolaja Pirnata. Kip in most je blagoslovil župnik Fran Saleški Finžgar na kresno nedeljo leta 1932. Most poleg svoje osnovne funkcije predstavlja tudi podaljšek trga pred cerkvijo, piramide, ki ga krasijo, so podobne oblike kot zvonika cerkve. Brezov drevored, ki je na mostu zasajen, predstavlja urbanistično posebnost glede na ostale mostove v evropskem in svetovnem merilu. Trnovski most je z obeh strani obložen z grobo obdelanimi kamnitimi kladami. Na krakovski strani je v njegovo pročelje vdelana kamnita plošča z napisom Krakovo, na trnovski strani Trnovo.
.jpg)
Trnovski most je bil 28. julija 2021 dodan na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka.[2]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Med starejše omembe mostu sodi Valvasorjev opis (XI 667). Emonska cesta je bila v povezavi s trnovskim mostom edina kopna zveza Trnovega in Krakovega z obzidanim notranjim mestom. (Ob obrežju Ljubljanice ju je od mesta ločil Zoisov graben). Predniki sedanjega mostu so bili leseni in ozki, do leta 1875 opremljeni ob zahodni ograji s kapelico. Zadnji leseni most se 3. maja 1875 je zaradi trhlosti udrl. Ko se je zgodila nesreča, je izvošček podrl mostnico in padel s konjem in gospo, ki jo je vozil, v reko. Nato je mesto postavilo nov most, ki je bil oprt na kamnite podstavke. Ta je stal le malo časa, ker je bil leta 1932 postavljen železobetonski, ki stoji še danes.
Ob zahodni strani mostu je bilo do regulacije Gradaščice konjsko kopališče. Iz mesta so zlasti ob nedeljah zjutraj prignali konje, jih prevajali po vodi in snažili. Kmetje, ki so vozili lahke vozove na poti po mrvo in otavo navadno niso vozili čez most, temveč so krenili z živino in vozmi v Gradaščico, da so se konji napojili in ohladili. Z obeh bregov sta namreč držali do vode strmi ulici, ki sta danes zasuti. Na prostoru bivšče ulice pred trnovskim župniščem je bil po Plečnikovih načrtih urejen majhen park. Danes so v njem doprsni kipi štirih slovenskih impresionističnih slikarjev.
Trnovski most je bil 28. julija 2021 dodan na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka.[3]
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Vrhovnik, Ivan: Trnovska župnija v Ljubljani. Učiteljska tiskarna v Ljubljani, 1933, str. 214
