Gracarjev turn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gracarjev turn
Lega Hrastje
Občina Šentjernej
Koordinati 45°48′51.61″N 15°17′54.68″E / 45.8143361°N 15.2985222°E / 45.8143361; 15.2985222Koordinati: 45°48′51.61″N 15°17′54.68″E / 45.8143361°N 15.2985222°E / 45.8143361; 15.2985222
Zgrajeno 14. st.
Uradno ime: Hrastje pri Šentjerneju - Gracarjev Turn
Razglasitev 16. avgust 2013
evid. št. 158[1]
Gracarjev turn is located in Slovenija
Gracarjev turn
Geografska lega: Gracarjev turn, Slovenija

Gracarjev turn je grad, ki stoji na Dolenjskem v vasi Hrastje v Občini Šentjernej.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V virih iz srednjega veka se ne omenja, čeprav Valvasor omenja, da je že leta 1311 stal stolpast grad. Tega so sezidali Grätzerji iz bližnjega Gradaca, od tu izhaja tudi ime gradu in je bil v njihovi posesti do leta 1545. Prva znana lastnika gradu sta viteza Herwarth in Meinhard von Graez, omenjena leta 1328. Nato so ga imeli različni posestniki, leta 1821 ga je kupil Anton Rudež. Ta je v gradu pogosto gostil pisatelja Janeza Trdino, ki je tu napisal nekatera svoja dela, med drugim Bajke in povesti o Gorjancih. Leta 1923 je z ženitvijo postal njegov lasnik Herbert Schoeppl. Med drugo svetovno vojno so grad leta 1942 požgali slovenski partizani, a je bil leta 1952 za silo popravljen. Decembra 1984 je bila zaradi lastniškega spora ponoči v gradu umorjena najstarejša hči Neda Shoeppl, za kar je storilec Valt Jurečič dobil 20 let zapora. Grad je zdaj obnovljen in še vedno v lasti družine Schoeppl.

Večnadstropni stanovanjski stolp predstavlja jedro in je najstarejši del gradu. Vpet je v štirikrilno grajsko stavbo z dvema mogočnima, oglatima stolpoma. Stolp je bil utrjen že v 14. stol. in nato še leta 1537. Zadnje predelave je doživel po letu 1821.

Vir[uredi | uredi kodo]

Bojan Budja, »Pohlep po gradu kriv uboja«, Dolenjski list (št. 45, str. 14), 7. november 1985

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 158". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]