Bajke in povesti o Gorjancih

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

bajke in povesti o gorjancih je napisal pisatelj Janez Trdina. Prvič so izhajale v Ljubljanskem zvonu med letoma 1882 in 1888. V knjižni izdaji pa so izšle v 5 knjigah, od leta 1905 do leta 1908.

Janez Trdina[uredi | uredi kodo]

Rodil se je leta 1830 v Mengešu, umrl pa je leta 1905 v Novem mestu. Po poklicu je bil zgodovinar ter učitelj zemljepisa in zgodovine. deloval je v literarnem obdobju od romantike do realizma, tj. po Prešernu. Njegovo najbolj znano pisateljsko delo so Bajke in povesti o Gorjancih.[1]

bajke (nasplošno)[uredi | uredi kodo]

Bajke pripovedujejo o starih verovanjih, bogovih ter polbogovih, naravnih silah, junakih... Na ta način so si ljudje razlagali naravne pojave, na katere niso imeli vpliva. V bajkah se opisujejo dogotki breh primere; so neponovljivi, veličastni in vzbujajo grozo; nebi se mogli zgoditi navadnim smrtnikom, in po navadi imajo tragičen konec.

nauk zgodb[uredi | uredi kodo]

Dorota je nagrajena, slabo pa je kaznovano; npr. v bajki Cvetnik: ko Elija pomaga popotnikoma (ki sta v resnici Jezus Kristus ter njegov učenec), mu za nagrado podarita "nebeški raj".