Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom je najbolj obsežna zbirka slovenskih bajk in pripovedk. Knjiga je bila prvič izdana leta 1930, ponovno pa so jo natisnili leta 1997 in sicer z namenom ohranjanja kulturne dediščine. Bajke in pripovedke je zbral in objavil Jakob Kelemina.

O avtorju[uredi | uredi kodo]

Jakob Kelemina je bil slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik, folklorist in utemeljitelj germanistike. Rodil se je 19. julija 1882 na Vinskem vrhu pri Ormožu, umrl pa je 14. maja 1957 v Ljubljani.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

V knjigi je najprej kratek mitološki uvod v katerem so predstavljene značilnosti mitoloških bitij, ki se pojavljajo v bajkah in pripovedkah v knjigi. Knjiga je razdeljena na šest sklopov in sicer glede na bitja, ki nastopajo v zgodbah. In sicer v knjigi najdemo zgodbe o duhovih, vilinskih bitjih, demonska bitja, nebeški vladarji, zgodbe iz sveta in njegove ureditve, ter tiste z junaškimi snovmi. V knjigi je zbranih 260 različnih mitov in pripovedk

Z zgodbami se tako seznanimo s slovenskimi bajeslovnimi bitji, spoznavamo avtohtono kulturo in religijo, spoznavamo vilinska bitja, duhove, demone, nebeška bitja, višja bitja, mitina bitja, heroje...

Pripovedke o duhovih[uredi | uredi kodo]

Kresnik; Razna sporočila o Kresnikih; Vesnik; Deva; Netek; Jurman; Zora; Belin; Močni kovač, nazvan Kurent; Kurent uklet v vola; Mladenič v luni; Kovač pri kralju Matjažu; Trdoglav. Krutoglav; »Mital«; Jarnik; Jurij s pušo; Zlatorog; Zeleni lovec in Dogana; Čarostrelec Lampret; Čarostrelec Jernik; Nočni jager; Nočni lovec odrešen; Zeleni vrag ali Hudič; Hudi duh goni živali; Vrag hodi ljudi težit; Hudega duha klicati; Otrok prodan Hudemu duhu; Trentarski študent; Vragov konec; Vedomci delajo sončni mrk; Goriška sporočila o Vedomcih; Koroško sporočilo; Pri beneških Slovencih; Gorenjski Vedanc; Vedomci uročijo z zlim pogledom; Vidovina; Belokranjska Vidovina; Čarovnik hodi v megle; Čarovnik in kum; Vesne, Vešče, Čarovnice na Goriškem; Vešča z brezovo roko; Vešče in ribič; Čarovnice delajo točo; Coprniced gonijo ljudi; Coprnica pobira pšenico; Nabiranje rose; Razne vrste coprnic; Coprnice – goske; Coprnico pačiti; Divji lovec ali Hrust. Gorni mož; Čevljar in divji lov; Zlata baba ali Pehtra na Gorenjskem; Na Koroškem in Goriškem; Pethra gre; Pehtra – Kvatrna baba; Zmij ali Škopnjak; Mora; Trotamora; Mrak; Volkodlak in deklica; Povest iz savinjse doline; Volkodlak odrešen zakletstva; Kmet izvleče Volkodlaku grlj iz lape; Dahovina; Deklica ukleta v belo divjo kozo; Kraljična ukleta v kačo; Zavdana deklica za Starim gradom; Izdana gospodična želi rose; Gospodična v hribu; Zlatica v Bogatinu; Beli konj na Vršavcu; Zaklat ukletega viteza v Triglavu; Grad v Hodešah; Zaklad v gornjem celjskem gradu; Zaklad v Orlici; Ukleti graščak pohorskega gradu; Zaklad landeškega gradu na Frankolovem; Ož čuva hišo; Kača, ponočni gospodar hiše; Kača daruje krono; Kačec ali Kačji pastir. Kačja kraljica s krono; Bela kača; Žiljštajn ali kačji kamen; Mavje, Movje ali Žive; Svareče živali; Kaliga, huda ptica; Pes Marant; Brezglavec; Svečniki; Lučke v hribih; Žena vidi vedomce; Vampirji; Preminoli Ižekovčan; Žareča čreda v Muzgah; Dvakrat na svetu; Torek in četrtek; Mrtvaški ljubec; Prelita kri zahteva maščevanje; Grmade; Strah v rakičanskem gradu; Strah v lotmerškem gradu; Preklesa; Podmenki; Sojenice in Rojenice. Prekmurska sporočila; Dečku je usojeno, da se bo utopil; Sojenice sodijo trojčkom; Sojenice prisodijo nevesto; Rojenice sodijo dečku, da se bo obesil; Rojenice sodijo dečku, da bo vanj treščilo

Pripovedke o vilinskih bitjih[uredi | uredi kodo]

Lesniki; Škratje v Kamniških planinah; Dimek, Labus, Laber; Čatež; Berkmandeljc; Kapčeva jama pod Škrbino; Hudamos; Enooki gorski duh; Škrat v Hudi peči na Gorjancih; Škratov konec; Domači duhoci; Škratelj, hišni pomočik; Škratec oguljufan; Vile. Belokranjska sporočila; Gorska Vila vzame junaka; Vile zidajo puljski amfiteater; Vila, kmetova žena; Povesti iz Krčičke doline; Prekmurska sporočila; Rojenice, Žalke, Bele žene uče kmete; Rojenice v Lipljeniški jami; Kmet in Žalik žena; Morska deklica si vzame moža; Žalik žena v postelji; Klobko preje; Bele žene koroških planin; Žalka in lovec; Divje žene na Kozjaku; Vile v Gozdniku; Žal žene na Solčavi; Divje žene ali Krivjopete beneških Slovencev; Morske deklice ali Matice; Belokranjska sporočila; Vile obdarijo pastirčka z rogatim blagom; Ura pride, človeka pa več ne bo; Divji mož ali Vilenjak; Divji mož in lovec; Hostnika preženo s hudo muco; Kanih; Divji mož ubit; Divji mož ukanjen; Povodni mož ugrabi deklico; Salemsonar; Muk; Povodni mož nese ženo domov; Gestrin; Povodni mož se razide; Povodni mož odvede kozo; Povodnemu možu odsekana roka; Povodna moža se borita; Dekle odide za Povodnim možem

Pripovedke o demonskih bitjih[uredi | uredi kodo]

Gorski velikani; Blagodej; Ajdi v Mežiški dolini; Ajdovski oltarji na gori pri Dobrli vesi; Ajdovske ali Rimske deklice. Grki; Krvavi kamen na Gorjancih; Orjaška Špelica; Zmaj v Konjiški gori; Zmaj v Solčavskih gorah; Zmaj na Vetrniku pri Kozjem; Zmaj v Peci; Vož. Metalski zmaj; Pohorski Vouvel; Baron Balon; Berbara in slična bitja; Ježi baba ali Šiška baba; Vetrovi; Ne preklinjaj vetra; Vetrnik; Pesjan; Sam; Podlegaj ali »Vuorek«; Prekmurske povesti; Lepa Vida; Matoha; Božja deklica. Perica; Bela žena spreminja vodo v vino; Bela žena na hudem polju; Preglavica; Bela žena: Smrtnica; Bela žena z detetom; Torklja prinaša otrokom železne zobe. Hodi prest; Razbija na podstrešju; Torkla kuha štrene; Mokoška

Pripovedke o nebeških vladarjih[uredi | uredi kodo]

Perun, nazvan Trot; Gromovnik Ilija; Lucifer zveličan; Sv. Matija

Pripovedke o svetu in njegovi ureditvi[uredi | uredi kodo]

Početek sveta; Vesoljni potop; Kurent reši človeka iz vesoljnega potopa; Rabeljsko jezero; Kaznovana skopulja; Povodni mož prestavlja jezero; Ukleti tolmun v Drnovem pri Kamniku; Odčarana močarina; Nevarno jezero na Kukovi gori; Cerkniško jezero; Divje babe izkopljejo Soči novo strugo; Drava, Sava in Soča; Krvava stena v Zilski dolini; Baba nad Kočno; Grozka. Govče; Kamenita krava na Kumu; Čestitke v Opatovi gori; Škratkovica; Hudičkov gozd; Še o Hudičevih delih v naravi; Cvetnik; Zvon na Četrti; Vhod v spodnji svet; Peklo; Konec sveta; Praprotno seme; Mavričin koren; Srebrna ruda; Zlati vir v Kamniških planinah; Daritve; Uroki; Vedeževanje; Kolomon; Desetnik

Pripovedke z junaškimi snovmi[uredi | uredi kodo]

Pes Marko in Pesjani; Kristjan uteče iz pesjanskih rok; Kralj Pesoglav; Atila; Prihod Slovencev; Vurberški Kresnik; Nadaljnji odmevi Kresnikove povesti; Kralj Matjaž (novejša sporočila); Junaška deklica; Devin skok; Lamberžan, gospod na Kamenu; Lepa Vida (novejša oblika); Miklova Zala; Sovražna brata; Hrastovski gospod; Vitez Krutogvava; Pirniški gospod; Frankovska doba; Veronika; Peter Klepev; Martin Krpan

Izdaje[uredi | uredi kodo]

knjiga je izšla v dveh ponatisih. Prvič leta 1930 drugič pa šele leta 1997, izšla pa je pri založbi Humar, ki se ukvarja s slovenskim domoznanstvom.

Viri[uredi | uredi kodo]

Kelemina, Jakob: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom. Ljubljana: Založništvo Humar, 1997