Jakob Kelemina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jakob Kelemina
Portret
Rojstvo 19. julij 1882({{padleft:1882|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Vinski Vrh, Ormož
Smrt 14. maj 1957({{padleft:1957|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (74 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Poklic literarni zgodovinar, literarni kritik, folklorist, germanist

Jakob Kelemina, slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik, folklorist in utemeljitelj germanistike, * 19. julij 1882, Vinski vrh pri Ormožu, † 14. maj 1957, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, Mariboru in Pulju, kjer je leta 1904 z odliko maturiral. Germanistiko je študiral v Gradcu in na Dunaju; v Gradcu je študij zaključil z disertacijo O virih Eilhartovega Tristana (Zur Quelle von Eilharts Tristan), na Dunaju pa je opravil državne izpite za učiteljevanje na srednjih šolah (nemščina kot glavni in klasična filologija kot stranski predmet). Disertacijo je objavil pod naslovom Untersuchungen zur Tristansage v 16. zvezku Uhlove zbirke Teutonia v Leipzigu. Med letoma 1914 in 1919 je poučeval na gimnaziji v Novem mestu, 1919 na klasični gimnaziji v Ljubljani, 1920 je postal docent v takrat ustanovljenem germanističnem seminarju na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1924 je postal izredni, 1928 pa redni profesor za germansko filologijo. Vse do smrti je bil predstojnik germanskega seminarja in trikrat dekan Filozofske fakultete. Velja za utemeljitelja slovenske znanstvene germanistike, po letu 1945 je zasnoval in razvil tudi študij anglistike. Leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju literarne vede.

Med obema vojnama je predaval starejšo nemško književnost ter nemško in angleško historično slovnico, po letu 1945 pa angleško literaturo in slovnico. Njegovo znanstveno delo je bilo usmerjeno v raziskovanje srednjeveške nemške književnosti, zlasti geneze pripovedi o Tristanu in Izoldi. Svoje ugotovitve o tej temi je zbral in jih leta 1923 izdal v knjigi Geschichte der Tristansage nach den Dichtungen des Mittelalters. V dvajsetih letih je na Filozofski fakulteti uvedel literarno teorijo kot samostojno vedo in s tega področja med letoma 1922 in 1925 v Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu objavil vrsto razprav, ki so 1927 izšle v samostojni knjigi, ki predstavlja prvi sistematičen, vendar pretežno informativen pregled literarne stroke v slovenščini. Napisal je več uvodov in opomb k Župančičevim prevodom Shakespearovih dram (Sen kresne noči, Beneški trgovec, Macbeth), njegovi sklepi o literarnozgodovinskih, etičnih in jezikovnih vprašanjih te dramatike pa ostajajo temelj za nadaljnje študije o Shakespearovi dramatiki na Slovenskem. Obravnaval je mitološke prvine v slovenskih ljudskih bajkah in pripovedkah, ki jih je zbral po slovenskem časopisju in v nekaterih znanstvenih zbirkah. Osrednje teme njegovih kasnejših raziskav so povezane s sledovi Gotov in Langobardov na Balkanu, s starejšo zgodovino slovensko-nemških kulturnih in književnih stikov, s slovenskimi pravnimi starinami in etimološkimi vprašanji, povezanimi s slovenskimi zgodovinskimi in krajevnimi imeni.

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Literarna veda: Pregled njenih ciljev in metod. Ljubljana: Nova založba, 1927. (COBISS)
  • Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Celje: Družba sv. Mohorja, 1930. (COBISS)
  • Osnove novoangleške slovnice. Ljubljana: Klub filologov Ljubljanske Univerze, 1946. (COBISS)
  • Krajevna imena iz spodnjepanonske marke. Ljubljana: Učiteljska Tiskarna, 1927. (COBISS)
  • Goti na Balkanu. Maribor, 1932. (COBISS)
  • Pravne starine slovenske v filološki luči. Ljubljana: Jugoslovanska Tiskarna, 1933. (COBISS)
  • Slovenačko-nemački kulturni odnosi u srednjem veku. Beograd, 1937. (COBISS)
  • Langobardski spomini pri Slovencih. Ljubljana, 1951. (COBISS)
  • Hajdina: toponomastični prikaz. Maribor: Zgodovinsko društvo, 1933. (COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]