Veno Taufer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Veno Taufer
Veno Taufer 2012.jpg
Rojstvo19. februar 1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2] (90 let)
Ljubljana
Poklicjezikoslovec, pesnik, dramatik, esejist, urednik, prevajalec, vohun, politik
NarodnostSlovenija Slovenec
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija

Veno Taufer, slovenski pesnik, dramatik, esejist in prevajalec, * 19. februar 1933, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Veno (Venčeslav) Taufer se je rodil očetu učitelju Venčeslavu, ki je padel v NOB leta 1943. Osnovno šolo je obiskoval na Dolah pri Litiji 1939–41 in v Gabrovki 1941–43, gimnazijo v Ljubljani 1944–52 (z maturo), leta 1960 pa je diplomiral iz svetovne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti. Nato je do 1990 s prekinitvami (1966 do 1969 je bil špiker v slovenski redakciji radia BBC v Londonu), delal v kulturni redakciji RTV Slovenija. Med 1991 in 1995 je bil vladni svetovalec. Kot oporečniški kulturni delavec se je zavzemal za umetnostni in mišljenjski pluralizem; bil je literarni urednik Revije 57, 1960–64 bil član uredniškega odbora Perspektiv, 1962/63–4 poslovodeči upravnik eksperimentalnega Odra 57. Objavljal je poročila z gledaliških festivalov, lotil se je tudi zgodovinskega pregleda ljubljanskih eksperimentalnih odrov v 50-ih in 60-ih letih (Avantgardna in eksperimentalna gledališča, 1975). 1986 je zasnoval mednarodni literarni festival Vilenica, ki je prispeval k povezovanju in demokratizaciji v srednjeevrospkem prostoru ter ga vodil kot predsednik do 1998. V letih 1985 do 1989 je kot tajnik Društva slovenskih pisateljev sodeloval v gibanju za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije (bil je mdr. soustanovitelj Slovenske demokratične zveze - SDZ in soavtor Majniške deklaracije 1989). Bil je predsednik Slovenskega centra PEN (2000-05); dva mandata (1999-2006) je predsedoval tudi mednarodnemu komiteju "Pisatelji za mir" mednarodnega združenja PEN, 2011-14 pa je bil predsednik slovenskega pisateljskega društva. V letu 2013 je bil med vodilnimi protagonisti izključitve Janeza Janše iz slovenskega PEN.

Prevajal je poezijo in dramatiko iz angleščine (T. S. Eliot, Ezra Pound, W. B. Yeats, Wallace Stevens, G.M.Hopkins, Ted Hughes..), srb. in hrv. jezika, pisal je tudi kritike, eseje in teatrološke članke.

Dobil je nagrado Prešernovega sklada (1974), Sovretovo (1976), nagrado Branka Miljkovića za najboljšo jugoslovansko pesniško zbirko (1985), Jenkovo (1987), nagrado “Bethlen Gábor" (Budimpešta, 1989), mednarodno srednjeevropsko nagrado za delo pri Vilenici in sodelovanje pri duhovnem preporodu in demokratizaciji Slovenije (Dunaj - inštitut za srednjo Evropo in Podonavje, 1995), Prešernovo nagrado (1996), mednarodno nagrado “Ján Smrek” v Bratislavi (2002), zlati red za zasluge RS (2005), Zlatnik poezije (2011) in Župančičevo nagrado za življenjsko delo (2016). Je tudi redni član evropske pesniške akademije (Académie Européenne de Poésie).

Dela[uredi | uredi kodo]

Pesniške zbirke[uredi | uredi kodo]

  • Svinčene zvezde (1958)
  • Jetnik prostosti (1963)
  • Vaje in naloge (1969)
  • Podatki (1972)
  • Prigode (1973)
  • Pesmarica rabljenih besed (1975)
  • Ravnanje žebljev in druge pesmi (1979)
  • Sonetje (1979)
  • Tercine za obtolčeno trobento (1985)
  • Vodenjaki (1986, 2014)
  • Še ode (1996)
  • Kosmi (2000)
  • Rotitve : drugo sonetje (in Sonetna svoboda soneta : esej) (2003)
  • Pismo v steklenici (2006)
  • Telemahovi komentarji (zbrane zbirke 1958-2006 z dodatkom novih pesmi 2009-2016) (2016)

Drame[uredi | uredi kodo]

  • Prometej ali Tema v zenici sonca (1964)
  • Odisej & sin ali Svet in dom (1990)

Esejistika:

  • Ob londonskem gledališkem poldnevniku (1970)
  • Odrom ob rob (1977)
  • Zvenčanje verig (2004)

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. SNAC — 2010.
  2. Discogs — 2000.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]