Slovenski center PEN

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zborovanje jugoslovanskega Pen-kluba v Ljubljani leta 1929

Slovenski center PEN je del mednarodnega združenja pesnikov, esejistov in pisateljev; (Poets-Essayists-Novelists).

Nastal je leta 1926, med 2. svetovno vojno je prenehal z delovanjem in je ponovno začel s svojimi dejavnostmi leta 1962. Sedež tega društva je v poslopju sedeža Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani. Ustanovitelji prvega društa leta 1926 so bili, Izidor Cankar, Josip Vidmar, France Stelé, Janko Lavrin, Fran Saleški Finžgar, France Bevk, Prežihov Voranc, France Kobal in Oton Župančič njegov prvi predsednik (1926--33 in 1936--41, vmes Izidor Cankar).

Leta 1965 je slovenski PEN na Bledu priredil svetovni kongres PEN.

Seznam predsednikov PEN Slovenije[uredi | uredi kodo]

  1. Oton Župančič (1926—33 in 1936—41)
  2. Izidor Cankar (1933—36)
  3. Matej Bor (1962—66)
  4. Mira Mihelič (1966—75; od 1973 tudi podpredsednica mednarodnega PEN)
  5. Filip Kumbatovič-Kalan (1975—81)
  6. Miloš Mikeln (1981—87)
  7. Drago Jančar (1987—91)
  8. Boris A. Novak (1991—96; tudi podpredsednik mednarodnega PEN od leta 2002)
  9. Marko Kravos (1996—2000)
  10. Veno Taufer (2000—05)
  11. Tone Peršak (2005—09)
  12. Marjan Strojan (2009—15 in začasno 2016/17)
  13. Evald Flisar (2015—16)
  14. Ifigenija Simonović (2017—danes)

Odbor pisateljev za mir[uredi | uredi kodo]

V okviru slovenskega PEN-(zapisano tudi kot P.E.N.), je bil leta 1984 ustanovljen na pobudo takratnega predsednika Miloša Mikelna odbor- pisateljev za mir, temu odboru je v času vojne v nekdanji Jugoslaviji predsedoval Boris A. Novak, od leta 1999 do 2006 Veno Taufer, od leta 2006 do 2009 Edvard Kovač, trenutni predsednik je Marjan Strojan, podpredsednik pa je Tone Peršak.

Izključitev Janeza Janše 2013[uredi | uredi kodo]

V februarju 2013 je 20 članov slovenskega PEN-a podalo pobudo za izključitev politika Janeza Janše zaradi njegovih izjav, ki po pobudnikih niso skladni z vrednotami slovenskega PEN-a. Upravni odbor je odločitev o izključitvi Janše iz članstva sprejel na seji 25. marca 2013, med drugim zaradi »primerov njegovega nespoštovanja človekovih pravic in njegovega odnosa do izbrisanih ter njegove izjave o udeležencih uličnih protestov v zadnjih mesecih«.[1] Zaradi izključitve Janše so iz društva protestno izstopili: Tone Kuntner, Andrej Capuder, Anton Stres, Brane Senegačnik, Drago Jančar, Boris Pahor, Feri Lainšček, Alojz Rebula in Jože Snoj.[2][3][4]

Kulturniško pismo o janšizmu 2020[uredi | uredi kodo]

V juniju 2020 so Boris A. Novak, Vlado Žabot in Draga Potočnjak kot opozorilo na razmere v času vlade Janeza Janše pripravili kritično Kulturniško pismo o janšizmu. Na kar se je odzval predsednik društva Dušan Merc, ki je opozoril da to ni namen društva in ga obsodil: "Nemogoče se je povsem strinjati s katerokoli vlado ali ji povsem nasprotovati. Temu se reče zaslepljenost. Naše edino skupno prizadevanje je lahko le podpora demokratičnim osnovam naše družbe. Negiranje demokratičnih poti, po katerih je neka vlada prišla na oblast, je še bolj nevarno kakor njeni postopki, ki so lahko tudi rušilni, pa so še znotraj legalnih poti,"[5], kar je povzročilo nov razkol znotraj društva[6].

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Upravni odbor Slovenskega centra PEN: Sporočilo za javnost" (DOC). SDS. 25. marec 2013. Pridobljeno dne 6. avgust 2013.
  2. "Feri Lainšček zapušča PEN "iz razlogov osebne in načelne narave"". RTVSLO.si. 3. april 2013. Pridobljeno dne 6. avgust 2013.
  3. "Janša še vedno pričakuje sklep o izključitvi iz PEN". Dnevnik.si. 9. april 2013. Pridobljeno dne 6. avgust 2013.
  4. "Deljena mnenja glede izključitve Janše iz Slovenskega centra PEN". Planet Siol.net. 29. marec 2013. Pridobljeno dne 6. avgust 2013.
  5. Dušan Merc: Društvo pisateljev ni namenjeno pisanju pisem proti janšizmu, Siol, 17. junij 2020
  6. Zaradi pisma o janšizmu hud spopad v društvu pisateljev, Siol, 18. junij 2020

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]