Pojdi na vsebino

Igor Grdina

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Igor Grdina
Portret
Rojstvo21. avgust 1965({{padleft:1965|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (60 let)
Celje
Državljanstvo Slovenija
Poklicliterat, zgodovinar, literarni zgodovinar, libretist

Igor Grdina, slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist, * 21. avgust 1965, Celje.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Po končani gimnaziji v Celju je študiral zgodovino in slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1988 diplomiral. Od leta 1989 do 2004 je bil zaposlen na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je bil nazadnje redni profesor za starejšo in novejšo slovensko književnost. Eno leto je predaval tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru.[1] Sedaj je znanstveni svetnik na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, sodeluje z Inštitutom za civilizacijo in kulturo in kot redni profesor predava na programih Kulturna zgodovina in Interkulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur na Univerzi v Novi Gorici.

Doktoriral je iz slavistike in zgodovine, raziskovalno pa se ukvarja predvsem z zgodovino starejše slovenske književnosti, s kulturno zgodovino in politično zgodovino 19. stoletja. Za monografijo Ipavci: zgodovina slovenske meščanske dinastije je leta 2002 prejel nagrado klio, leta 2009 pa zlati znak ZRC SAZU za izjemno raziskovalno delo na področju slovenske zgodovine, kulturne zgodovine in slovenske književnosti. Napisal, prevedel in na novo spesnil je tudi nekaj libretov za opere in operete, med njimi novi libreto za opereto Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca (1997) in opero Majda Marjana Kozine (1999).[2] Dejaven je kot publicist.

Politično se je angažiral pred lokalnimi volitvami leta 2006, ko je bil med pobudniki Zbora za Ljubljano, ki je v Ljubljani za župana neuspešno kandidiral Franceta Arharja.[3] Večkrat je sodeloval z Zborom za republiko in bil med drugim med podpisniki spomenice, ki je pred referendumu o arbitražnem sporazumu o meji med Slovenijo in Hrvaško pozvala h glasovanju proti potrditvi sporazuma.[4]

Znanstveni in strokovni teksti

[uredi | uredi kodo]
  • Starejša slovenska nabožna književnost, Ljubljana, 1995; 2. izd. 1996; (COBISS)
  • Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva, Maribor, 1999; (COBISS)
  • in Peter Štih, Spomini Helene Kottanner, Ljubljana, 1999; (COBISS)
  • Od rodoljuba z dežele do meščana, Ljubljana, 1999; (COBISS)
  • Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva, Ljubljana, 1999;
  • Vladarji, lakaji, bohemi, Ljubljana, 2001;
  • Turner na literarni sceni in v njenem zakulisju, Maribor, 2001
  • Ipavci: zgodovina slovenske meščanske dinastije. Ljubljana, 2001; 2. pregledana izd. 2002;
  • Šentjur v času, čas v Šentjurju – (soavtor Vinko Skale), 2002;
  • Celjski knezi v Evropi, Celje, 2002 (prva izd. 1994)
  • Poti v zgodovino: tri razprave (z dodatkom), Šentjur, 2003;
  • Zgodovinski roman v slovenski književnosti, Ljubljana, 2003;
  • Slovenci med tradicijo in perspektivo: Politični mozaik 1860-1918, Ljubljana, 2003;
  • Non finito [Šentjur], 2004;
  • Misli, Ljubljana, 2005
  • Preroki, doktrinarji, epigoni: idejni boji na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja, Ljubljana, 2005;
  • Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe: kulturnozgodovinske študije, Ljubljana, 2006;
  • Moč umetnosti in sila politike, Ljubljana, 2007. ISBN 978-961-6554-15-2
  • Primož Trubar: študije k zbranim delom I-IV (urednik, soavtor), Ljubljana, 2007; 2. natis 2008;
  • Primož Trubar v Laškem (soavtor), Laško, 2008;
  • Svetovna vojna ob Soči. Zv. 1: Evropski zaplet. Ljubljana, 2009. ISBN 978-961-242-260-8
  • Ivan Hribar: "jedini resnični radikalec slovenski". Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-254-207-8
  • Sfinga brez uganke. Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-6580-81-6
  • Kongres zaseda. Radovljica, 2012;
  • Od marcipanskih vojščakov do narodnih junakov. Ljubljana, 2012;
  • Ura kirasirjev: tri študije o Stendhalovi umetnosti romana. Ljubljana, 2013;
  • Med kraljestvom in republiko duhov. Ljubljana, 2013;
  • Proti zgodovini. Ljubljana, 2013;
  • Proti nezgodovini. Ljubljana, 2014. ISBN 978-961-6554-29-9
  • Muze in pepel: tri študije o vojnem ustvarjanju. Ljubljana, 2014;
  • Iz biedermeierskega albuma. Ljubljana, 2014;
  • Sploh ne navadni časi. Ljubljana, 2015;
  • Vedno znova Tannenberg. Ljubljana, 2015. ISBN 978-961-6554-33-6
  • Zven zgodovine, Ljubljana, 2015
  • Knjiga o Malgaju. Ravne na Koroškem, 2016. ISBN 978-961-285-181-1
  • Vozli zgodovine in spomina, Ljubljana, 2016
  • in Primož Premzl: Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866, Maribor, 2016;
  • Pluti je treba: kontraadmiral Bubnov ter njegove domovine in vojne, 2017
  • Ivan Cankar: portret genija. Ljubljana, 2018
  • Od cezarizma k wilsonizmu. Ljubljana, 2019
  • V blodnjakih večne vojne za trajni mir, Ljubljana, 2020
  • Slovenski Mozart: knjiga o Josipu Ipavcu, Ljubljana, 2021. ISBN 978-961-284-759-3
  • Med zemljo in zvezdami. Celje, 2022
  • Jurčičeva Veronika Deseniška - težki bolnik slovenske umetnosti?: kulturna in literarna zgodovina treh ur. Ljubljana, 2023
  • Prešeren, politika in poezija: znanstvena monografija s faksimili iz Prešernove zapuščine, 2023
  • Med oklepom in ornatom. Ljubljana, 2024
  • Ob prebiranju, Ljubljana, 2025 (esej)

Operna in operetna besedila, dramatika

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani : Zbornik ob 80-letnici, 1919-1999«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2005. Pridobljeno 22. maja 2013.
  2. ↑ »Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani : Zbornik ob 80-letnici, 1919-1999«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2005. Pridobljeno 22. maja 2013.
  3. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2006. Pridobljeno 26. marca 2007.
  4. ↑ http://www.zborzarepubliko.si/arhiv/13-spomenica-v-zvezi-z-arbitranim-sporazumom%5B%5D

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&oldid=6540613«