Evald Flisar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox auteur.png
Evald Flisar
*
Rojstvo: (1945-02-13) 13. februar 1945 (72 let)
Gerlinci
Poklic(i): pisatelj, pesnik, prevajalec, dramatik in urednik

Evald Flisar, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, dramatik in urednik; * 13. februar 1945, Gerlinci.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v sosednji Cankovi. Gimnazijo je dokončal v Murski Soboti, študiral pa je na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Smeri študija je spreminjal, najdlje (dve leti) je ostal na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Od leta 1965 je sodeloval pri časopisih in literarnih revijah, med katerimi so Tribuna, 7D, Delo, Naši razgledi, Srce in oko, Dialogi, Problemi in Sodobnost. Pozneje je na kolidžu Chiswick Polytechnic v Londonu študiral dramaturgijo ter angleški jezik in literaturo. Med triletnim bivanjem v Sydneyju je ob delu na železnici študiral psihologijo in pisal radijske igre za ABC (Australian Broadcasting Commission). Leta 1975 se je za stalno naselil v Londonu, kjer je nadaljeval s pisanjem in delal kot urednik pri različnih londonskih založbah, med drugim je za založbo Marshall Cavendish urejal Enciklopedijo znanosti in tehnologije. Za BBC (British Broadcasting Corporation) je pisal radijske igre in kratke zgodbe. Od leta 1990 živi v Ljubljani.

Med letoma 1995 in 2002 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev in v času njegovega predsednikovanja so začeli prirejati festival Slovenski dnevi knjige, od leta 1998 pa ureja slovensko literarno revijo Sodobnost. Leta 2004 je bil med ustanovitelji društva Forum 21.[1] 2015 je postal tudi predsednik Slovenskega centra PEN, s tega položaja je poleti 2016 odstopil. Komentatorji so odstop povezali z odmevno objavo sporne korespondence s kritičarko, dramaturginjo, pisateljico in pesnico Anjo Radaljac,[2] sam pa je v odstopni izjavi navedel, da so vzrok nesoglasja v organizaciji.[3]

Delo[uredi | uredi kodo]

Je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, njegova dela so prevedena v 40[navedi vir] jezikov (angleški, nemški, italijanski, arabski, češki, nepalski, islandski, grški, turški, japonski itd). Vešč je literarnega ustvarjanja tako v slovenščini kot angleščini, nekatera dela je napisal v obeh jezikih. Poleg svojih del prevaja tudi dela drugih slovenskih avtorjev.

Po izidu edine pesniške zbirke Symphonia poetica (1966) se je odločil za poklic svobodnega umetnika. Leta 1967 je prevedel Graditelje sveta Stefana Zweiga in v samozaložbi izdal pamflet Kristusov samomor. Leta 1968 je izšel njegov prvi roman Mrgolenje prahu, leto kasneje pa drugi, Umiranje v ogledalu. Potovanje v Zanskar in Ladak v Himalaji ga je spodbudilo k pisanju enega najbolj branih slovenskih romanov po drugi svetovni vojni Čarovnikovega vajenca,[4] ki je najprej (1984–85) izhajal v podlistku v mariborskem tedniku 7D,[5] v knjižni obliki pa je izšel leta 1986 pri Pomurski založbi. Zaradi večplastnosti ima delo več žanrskih oznak. V potopisnem romanu je v sklenjeno celoto združil elemente faktografije, fikcije in avtobiografije. Napisal je tri potopise. Pot od Indonezije preko Tajske, Burme in Nepala do Indije je popisal v potopisu Tisoč in ena pot, potopisna knjiga Južno od severa pa povzema izkušnje s potovanja po zahodni Afriki; nagrajeno delo Popotnik v kraljestvu senc je spoj najboljših odlomkov (z dodatki) iz obeh prejšnjih potopisov. Osem njegovih romanov je bilo nominiranih za nagrado kresnik.

Prvo dramo Kostanjeva krona (1970), ki je dramatizacija romana Mrgolenje prahu, je napisal v času poznega ludizma. K pisanju za oder pa se je po skoraj dvajsetletnem zatišju vrnil z dramo Nimfa umre (1989). Za dela Kaj pa Leonardo? (1993), Nora Nora (2004) in Komedija ob koncu sveta (2013) je prejel Grumovo nagrado. Dramska dela temeljijo na humorju, ironiji in tragičnem preobratu. Uprizarjajo jih poklicna gledališča po vsem svetu.

Leta 2011 je Damjan Kozole za TV Slovenija posnel njegov portret z naslovom To nisem jaz.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Pesniška zbirka[uredi | uredi kodo]

Kratka proza[uredi | uredi kodo]

Romani[uredi | uredi kodo]

Dramska dela[uredi | uredi kodo]

Radijske igre[uredi | uredi kodo]

Književnost za otroke[uredi | uredi kodo]

Esejistika[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 24ur.com - Ustanovili Forum 21
  2. ^ Lesničar-Pučko, Tanja (19.7.2016). "Spolno nadlegovanje: Obrambni kordon nenačelnosti". Dnevnik. Pridobljeno dne 17.11.2016. 
  3. ^ Flisar, Evald (16. 7. 2016). "Zavedanje, da sem žrtev dvoličnosti in mahinacij, je dozorelo v odločitev za odstop [odstopna izjava]". Delo. 
  4. ^ V devetih izdajah romana je bilo prodano 65.000 izvodov; skoraj 30 let po prvi izdaji je povprečna letna izposoja v knjižnicah 1000 izvodov.
  5. ^ Tednik je imel takrat naklado 70.000 izvodov.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]