Andrej Capuder

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Andrej Capuder
Rojstvo 23. november 1942
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic politik, pesnik, esejist, pisatelj, prevajalec
Poznan po književnik in politik

Andrej Capuder, slovenski pisatelj, esejist, pesnik, prevajalec, univerzitetni profesor, politik in diplomat. * 23. november 1942, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Andrej Capuder se je rodil v profesorski družini Franca in Vide, roj. Suhadolnik, kot drugi od petih otrok. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani, na Univerzi v Ljubljani je leta 1967 diplomiral iz francoskega in italijanskega jezika, leta 1980 pa je prav tam doktoriral s tezo o francoskem nadrealizmu. Od leta 1968 do 1973  je poučeval francoščino in italijanščino na Šubičevi, II. klasični gimnaziji v Ljubljani. Poklic profesorja je nadaljeval na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je na Oddelku za romanske jezike in književnosti do leta 2009 s presledki predaval francosko književnost, izbrana poglavja iz klasicizma in romantike [1]. Vmes je pisal, prevajal in se strokovno izpopolnjeval v Franciji, na univerzah v Nancyju, v Aix-en-Provance in drugje. V osemdesetih letih je s pisano in govorjeno besedo sodeloval pri procesu demokratizacije v povojni Sloveniji. Na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 je bil na listi Slovenskih krščanskih demokratov (DEMOS) izvoljen za  poslanca, nato pa je v prvi vladi samostojne Slovenije (1990-1993) postal minister za kulturo[2]. Po koncu mandata je bil imenovan za veleposlanika Republike Slovenije v Parizu, kjer je deloval do leta 1997. Nato se je vrnil na Univerzo, v obdobju od leta 2005 do 2009 pa je bil znova ambasador, to pot v Rimu. Po upokojitvi leta 2009 se posveča književnemu ustvarjanju in nadaljnji poglobitvi demokracije v Sloveniji. Od leta 1967 je poročen z Majdo roj. Dekleva, bibliotekarko in prevajalko.[3] Je oče treh hčera, od katerih ima osem vnukov. Živi in piše v Ljubljani in v Vremski dolini, na domačiji svoje žene.

Delo[uredi | uredi kodo]

Književno pot je začel kot pesnik in prevajalec poezije. Še kot mladenič je vstopil v slovenski literarni prostor z integralnim prevodom Dantejeve Božanske komedije (1972)[4]. Svoje pesmi in prevode je objavljal v revijah Problemi, Prostor in čas, Znamenje in Naši razgledi, kasneje pa še v Celovškem zvonu in Zvonu, kjer je nekaj časa tudi urednikoval. Njegovo izvirno literarno pot začenja kratki roman Bič in vrtavka, ki je na Slovenskem dvignil precej prahu s svojim estetskim in političnim sporočilom.[5][6] Nato se je vse bolj obračal k prozi, še posebej  s svojo "trilogijo", izdano pri Slovenski matici, kjer je po vzoru roman fleuve ubeseden spoj posameznika z zgodovino slovenske polpretekle dobe. Njegovo filozofsko, pedagoško in literarno obzorje so zaznamovali trije veliki vzorniki, ki se jim je posvečal vse življenje: Bergson s svojo kritiko intelekta, Kierkegaard s svojo filozofijo eksistence in končno Dante v svoji trubadurski in mistični dimenziji. Tu je še Teilhard de Chardin, ki je sooblikoval njegovo družbeno in religiozno zavest. Pri vseh imenovanih avtorjih velja  na Slovenskem za pionirja, ki pa hkrati nadaljuje delo svojih predhodnikov v gibanju krščanskega personalizma, predvsem Edvarda Kocbeka, Janeza Janžekoviča in drugih. 

Nagrade in odličja[uredi | uredi kodo]

Prepesnitev Dantejeve Božanske komedije je Andreju Capudru leta 1973 prinesla Sovretovo nagrado Društva slovenskih prevajalcev, dobrih štirideset let kasneje (2015) pa je za Povest o knjigah prejel Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko. Je nosilec visokih tujih priznanj: italijanskega viteškega križca[7] in reda francoske častne legije, ki ga je prejel leta 2002 za zasluge na področju frankofonije[8]. Leta 2011 je bil izvoljen v Evropsko akademijo znanosti in umetnosti v Salzburgu[9].

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

Leposlovje[uredi | uredi kodo]

Romani[uredi | uredi kodo]

  • Bič in vrtavka. Maribor: Obzorja, 1975. (COBISS) (2. dopol. izd. Ljubljana: Kres, 1993.) (COBISS)
  • Mali cvet. Ljubljana: Slovenska matica, 1977. (COBISS)
  • Rapsodija 20. Ljubljana: Slovenska matica, 1982. (COBISS)
  • Iskanje drugega. Ljubljana: Slovenska matica, 1991. (COBISS)
  • Reka pozabe. V Ljubljani: Slovenska matica, 2007. (COBISS

Druga prozna dela[uredi | uredi kodo]

  • Deklici: črtice. Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva založba, 1995. (COBISS)
  • Pariški dnevnik: zapiski slovenskega veleposlanika v Franciji (1993-1997). Ljubljana: Družina, 1999. (COBISS)

Zbrana esejistika[uredi | uredi kodo]

Pesniške zbirke[uredi | uredi kodo]

  • Rimski soneti. Celje, Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, 2011. (COBISS)
  • Pasijon ubogih. Ljubljana: Novi svet, 2012. (COBISS)

Dramski teksti[uredi | uredi kodo]

  • Medeja ali Težave z dihanjem: (ekološka drama v dveh dejanjih s sanjskim intermezzom). Celovški zvon, 2 (št. 3, 4, 5) 1984, str. 13-22, 13-14, 19-27. (COBISS)
  • Orfej in Evridika ali Vloga vratarja v zadevi Orfeja in Evridike. Celovški zvon, 5 (št. 14, 15), 1987, str. 17-25, 21-30. (COBISS)

Krajše leposlovne objave, izbor[uredi | uredi kodo]

  • [Pesmi]. Refleksija; Nekoč ob mlinskem kolesu. Prostor in čas, 1 (št. 1/2), 1969, str. 24-25. (COBISS)
  • Provansalske balade. Prostor in čas, 3 (št. 5/6), 1971, str. 241-243. (COBISS)
  • [Pesmi]. Očitanja; Kuklus klan; Okrogla miza; Morda še kaj popravim; Na prepihu; Orumenela pesem. Celovški zvon, 6 (št. 19), 1988, str. 5-7. (COBISS)
  • Sonet: ob sedemdesetletnici Alojza Rebule. Celovški zvon, 12 (št. 44), 1994, str. 93. (COBISS)
  • Florence: La recherche de l'autre. Litterae slovenicae, 34 (št. 2), 1996,  str. 35-45. (COBISS)
  • Breviarij (1999). V: 2000 po Kristusu: premišljevanja ob koncu drugega tisočletja [zbornik esejev] (str. 15-24). Ljubljana: Nova revija, 1999. (COBISS)
  • Breviarij 2000. Zvon, 3 (št. 5), 2000, str. 8-14.(COBISS)
  • Pesmi [Hiša; Vojna; Žalost s povratnico; Ironija; Prostor na soncu; Tisoč in znova tisoč]. Zvon, 3 (št. 2), 2000, str. 9-12.(COBISS)
  • Breviarij. Nova revija, 20 (št. 225/227), 2001, str. 85-92. (COBISS)
  • Breviarij. Zvon, 4 (št. 4), 2001, str. 8-15. (COBISS)
  • Iz Breviarija. Zvon, 5 ( št. 1, 5), 2002, str. 12-15, 48-52. (COBISS)
  • Alojziju Rebuli!: ob osemdesetletnici Alojza Rebule. Mladika, 48 (št. 5), 2004, str. 1. (COBISS)
  • Iz Breviarija. Zvon, 8 (št. 2),  2005, str. 52-57. (COBISS)
  • Pogrešam te, ljubezen … [Utrudil sem se v dirki ; Pogrešam te, ljubezen ; In spet sedim v zavetju ; Čez travnik sva se napotila ; Ljubezen, o,Gospod ; Sestavljanka se naglo bliža]. Zvon, 15 (št. 1), 2012, str. 5-6. (COBISS)
  • Soneti 3. Poetikon, 11 (št. 59/60), 2015, str. 33-36.(COBISS)

Filozofske in strokovne monografije[uredi | uredi kodo]

  • André Breton: med možnostjo in nujo. Ljubljana, 1979. (COBISS)
  • Du classique au romantique: cours sur le classicisme français et sur l'évolution du sentiment romantique en France. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2000 (COBISS)
  • Henri Bergson, intuicija in misel. Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2008 (COBISS)

Druga samostojna dela[uredi | uredi kodo]

  • Mozaik svobode: politika in kultura 1985-1992. Ljubljana: Mihelač, 1992 (COBISS)
  • Andrej Capuder & Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja. Celovec: Mohorjeva založba, 2003. (COBISS)

Prevodi[uredi | uredi kodo]

Poezija[uredi | uredi kodo]

Roman[uredi | uredi kodo]

Filozofska dela[uredi | uredi kodo]

Literarne študije, razprave, članki[uredi | uredi kodo]

  • Dantejev raj. Prostor in čas, 1 (št. 7/8), 1969, str. 305-316. (COBISS)
  • Gabriel Garcia Marquez - Sto let samote. Prostor in čas, 2 (št. 1), 1970, str. 50-52. (COBISS)
  • Iz dežele trubadurjev (pesniški zapis). Prostor in čas, 3 (št. 11/12), 1971, str. 633-647. (COBISS)
  • Komentar. V: Dante Alighieri, Božanska komedija, Pekel (str. 183-245). Maribor: Obzorja, 1972. (COBISS)
  • Komentar. V: Dante Alighieri, Božanska komedija, Vice (str. 163-237).  Maribor: Obzorja, 1972. (COBISS)
  • Komentar. V: Dante Alighieri, Božanska komedija, Raj (str. 163-2234).  Maribor: Obzorja, 1972. (COBISS)
  • Tristan in Izolda. V: Roman o Tristanu in Izoldi (str. 128-153). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974, (COBISS)
  • Ob prevajanju Teilharda de Chardina. Prostor in čas, 6 (št. 7/9) 1974, str. 436-445. (COBISS)
  • Camões in renesančna izkušnja. V: Luis de Camões, Luzijada: izbor (str. 92-117). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976.(COBISS)
  • Henri Bergson ali osmišljena materija. V: Henri Bergson, Esej o smehu, Filozofska intuicija, Uvod v metafiziko (str. 193-259). Ljubljana: Slovenska Matica, 1977. (COBISS)
  • Petrarca, poslednji trubadur. V: Francesco Petrarca (str. 145-158). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987. (COBISS)
  • Literarni avtoportret. V:  Gabriel García Márquez, Patriarhova jesen (str. 261-273). Ljubljana: DZS, 1980. (COBISS)
  • Ernesto Sabato, telo in geometrija. V: Ernesto Sabato, Grobovi in junaki (str. 433-442). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982. (COBISS)
  • Bergson in Župančič. V: Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi [zbornik simpozija]. 1. del (str. 255-266). Ljubljana : Filozofska fakulteta, 1983 (Obdobja; 4). (COBISS)
  • Zunanje in notranje kihotstvo Miguela de Unamuna. V: Miguel de Unamuno, Tragično občutje življenja (str. 5-35). Ljubljana: Slovenska matica, 1983. (COBISS)
  • Neznano drevo Alojza Rebule. Celovški zvon,  2, (št. 4), 1984, str. 51-58. (COBISS)
  • Edvard Kocbek - pesnik jaza.  Celovški zvon, 2 (št. 5), 1984, str. 70-77. (COBISS)
  • Vse ali nič pri Sørenu Kierkegaardu. V: Sören Kierkegaard, Bolezen za smrt : krščanska psihološka razprava za spodbudo in prebujo ; in Trije spodbudni govori (str. 7-44). Ljubljana: Mohorjeva družba, 1987. (COBISS)
  • Josip Vandot - pozabljeni trubadur. Mohorjev koledar ... , 1990, str. 167-168.(COBISS)
  • Dante, človek in delo. V: Dante Alighieri, Božanska komedija (str. 655-667). Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1991.(COBISS)  
  • Simone Weil en Slovénie: rencontre avec Andrej Capuder. V: Question de Simone Weil. Le grand passage. (str. 210-216). Paris: Albin Michel, 1994. (Question de; No 97). (COBISS)
  • La Slovénie entre légende et Histoire. V: Les arts en Slovénie (str. 6-7). Paris: Nouvelle Sedo, 1995.  (L'Oeil ; No 473). (COBISS)
  • Razstvarjenje Simone Weil. V: Simone Weil, Težnost in milost (199-219). Ljubljana: Študentska založba, 1998. (COBISS)
  • France Prešeren: (1800-1849): V: Poèmes = Pesmi (dvojezična izd., str. 160-165). Kranj, Klagenfurt … : Hermagoras, 1999. (COBISS)
  • Tomaž Akvinski - blišč in beda umovanja. Tretji dan, 28 (št. 5), 1999, str. 10-23. (COBISS)
  • Teilhard de Chardin, prerok svetovnosti.  Zvon, 3 (št. 4), 2000, str. 37-45. (COBISS)
  • Človek, ki govori resnico - o Molièrovi drami Ljudomrznik. Gledališki list SNG. Drama, 79 (št. 8), 1999/2000, str. 17-19. (COBISS)
  • Dante in Prešeren. Zvon, 4 (št. 1), 2001, str. 34-42. (COBISS)
  • Dante in Prešeren v moralni resonanci. V: France Prešeren - kultura – Evropa (str. 49-60). Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2002. (COBISS)
  • L'imagination et l'identité chez Pascal. V: Masque et carnaval dans la littérature européenne (str. 63-67). Paris: Harmattan, 2002. (COBISS)
  • Bergson med mehaniko in mistiko. Tretji dan, 31 (št. 9/10), 2002, str. 21-27. (COBISS)
  • Thomas Merton, človek na meji. V: Thomas Merton, Gora sedmih polic (str. 497-510). Ljubljana: Družina, 2006. (COBISS)
  • Gracián, človek in doba. V: Baltasar Gracián y Morales, Priročni orakelj in umetnost razumnega (str. 7-13). Celovec: Mohorjeva družba, 2008. (COBISS)
  • Lepota v književnosti.  Communio, 18 (št. 3), 2008, str. 233-235. (COBISS)
  • Nemogoča ljubezen Sørena Kierkegaarda. V: Søren Kierkegaard, Dejanja ljubezni (str. 488-509). Ljubljana: Družina, 2012. (COBISS)
  • Sto let samote: kdaj je začela usihati literarna moč Evrope?  Zvon, 16 (št. 1/2), 2013, str. 33-35. (COBISS)
  • Dante na meji.  Mladika, 59 (št. 1), 2015, str. 1-3 (COBISS)

Članki s področij kulture, kulturne zgodovine in politike, intervjuji[uredi | uredi kodo]

  • Kako podoba se je krogu vdala. Znamenje 1 (št. 3/4), 1971, str. 124-126. (COBISS)
  • Čiščenje slovenskega Avgijevega hleva. Delo (Sobotna priloga), 30 (št. 233), 7. okt. 1989, str. 33 (COBISS)
  • Jalovi parlament? Celovški zvon, 8 (št. 29), 1990, str. 8-9. (COBISS)
  • Capuder, A. & Marinčič, V.:  Kultura je zame celostni pečat naroda [intervju].  Delo, 32 (št. 275), 24. 9. 1990, str. 27. (COBISS)
  • Kulturna država ali državna kultura? [intervju].  Naši razgledi, 40 ( št. 6), 22. 3. 1991, str. [172]+163. (COBISS)
  • Metamorfoze Mira Hajnca. Celovški zvon, 8 (št. 26), 1990, str. 51-53. (COBISS)
  • Capuder, A. & Sandi Sitar ... [et al.]. Za duhovno rast te dežele [intervju]. Slovenec, 76 (št. 31), 7. 2. 1992, str. 3. (COBISS)
  • Evropa domovin - stvarnost ali iluzija?  Celovški zvon, 11 (št. 39), 1993, str. 6-9. (COBISS)
  • Anton Mahnič in ideje francoske revolucije.  Zvon, 1  (št. 2), 1998, str. 44-47. (COBISS)
  • Med razsvetljenjem in očiščevanjem: nekoliko osebno razmišljanje. Nova revija, 17 (št. 196/197), 1998, str. 195-197. (COBISS)
  • Capuder, A. & Krečič Scholten, T.: Anekdot mi ne manjka: pogovor z Andrejem Capudrom ob 60-letnici [intervju].  Zvon 5, ( št. 5), 2002, str. 53-61. (COBISS
  • Capuder, A. & Podkrižnik, M. Umevam, da je religija moška pogruntavščina [intervju].  Delo, 44 (št. 281), 6. dec. 2002, str. 9. (COBISS)
  • Evangelizacija ali restavracija Cerkve. Tretji dan, 32 (št. 4/5), 2003, str. 85-97. (COBISS)
  • Evropa, stvarnost ali podoba? Nova revija, 22 (št. 252/253), 2003, str. 101-109. (COBISS)
  • Religija kot povezava: v križanju vertikale in horizontale. Zvon, 7  (št. 2), 2004, str. 72-81. (COBISS)
  • Portret ministra: odziv na prispevek Petnajst let, osem ministrov, avtorice Valentine Plahuta Simčič. Delo, 47 (št. 73), 30. mar. 2005, str. 9. (COBISS)
  • Capuder, A. & Puc, I. Beseda nas razdružuje [intervju]. Mag, 11 (št. 20), 18. maj 2005, str. 36-40. (COBISS)
  • Amicus sibi. Nova revija, 29 (št. 333/334/335), 2010, str. 121-124. (COBISS)
  • Zgode in nezgode biti (bis): razmišljanje ob knjigi Gorazda Kocijančiča. Ampak, 11 (št. 1/2), 2010, str. 78-80. (COBISS
  • Pogovor z dr. Andrejem Capudrom [intervju].  V: Rosvita PesekOsamosvojitvena vlada (str. 410-420). Celovec: Mohorjeva, 2012. (COBISS
  • Vitez vere ali javni junak? Tretji dan, 42 (št. 5/6), 2013, str. 63-68. (COBISS)
  • Nasprotje ali odnos? Tretji dan, 43 (št. 3/4), 2014, str. 93-99.  (COBISS)
  • Capuder, A. & Grgič, J. Slovenci najbolj papeški med vsemi. Delo (Sobotna priloga),  57 (št. 74), 28. mar. 2015. (COBISS)

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Dr. Andrej Capuder. V: Zbornik (str. 302). Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2000.(COBISS)
  2. ^ Pesek, R: Osamosvojitvena vlada. Celovec: Mohorjeva, 2012.(COBISS)
  3. ^ Slovenska biografija: Capuder, Majda, SBL
  4. ^ Rebula, A.: Novi slovenski Dante (ob Capudrovem prevodu Božanske komedije). Prostor in čas, 5 (št. 12), 1973, str. 737-752.(COBISS)
  5. ^ Horvat, J.& Capuder, A.: Heroična doba Slovencev je za nami [intervju]. Literatura, 8 (št. 65/66), 1996, str. 131-144(COBISS)
  6. ^ Andrej Capuder - atipičen v vsem, Časnik, spletni magazin z mero, 4.12.2015.
  7. ^ Dr. Andrej Capuder v mesecu maju, Škrabčeva domačija Hrovača, 18. 5. 2016.
  8. ^ Andrej Capuder prejel visoko francosko odlikovanje, STA, 28. 6. 2002.
  9. ^ Slovenci, člani Evropske akademije znanosti in umetnosti v razredu "Humanistika"

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987
  • Veliki splošni leksikon; knjiga 3, DZS, Ljubljana, 2006
  • Glušič, H.: Sto slovenskih pripovednikov. Ljubljana: Prešernova družba, Vrba, 1996 (COBISS)
  • Horvat, J.& Capuder, A.: Heroična doba Slovencev je za nami [intervju]. Literatura,  8 (št. 65/66), 1996, str. 131-144. (COBISS)
  • Dr. Andrej Capuder. V: Zbornik (str. 302). Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2000. (COBISS)
  • [Spremna beseda]. V: Andrej Capuder, Reka pozabe (na ovitku).. V Ljubljani: Slovenska matica, 2007. (COBISS)
  • [Spremna beseda]. V: Andrej Capuder, Henri Bergson, intuicija in misel (na ovitku). Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008. (COBISS)
  • [Spremna beseda]. V: Andrej Capuder, Rimski soneti (na ovitku). Celje, Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, 2011. (COBISS)
  • Grgič, J.& Capuder, A. Slovenci najbolj papeški med vsemi. Delo (Sobotna priloga),  57 (št. 74), 28. mar. 2015. (COBISS)