Primož Simoniti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Primož Simoniti
Rojstvo28. december 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})
Golnik
Smrt18. junij 2018({{padleft:2018|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (81 let)
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklicfilolog, prevajalec, literarni zgodovinar

Primož Simoniti, slovenski filolog, prevajalec, literarni zgodovinar in akademik, * 28. december 1936, Golnik, † 17. julij 2018.

Simoniti je 1959 diplomiral in 1978 doktoriral ter deloval (od 1967 predaval, od 1987) kot redni profesor za latinski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter predsednik Slovenske matice (1988-94). V Narodni in univerzitetni knjižnici je odkril preko štirideset do tedaj neznanih inkunabul. sestavil je bibliografijo filozofskih rokopisov v NUK in bibliografijo slovenskih latiničnih tiskov do leta 1848. Zlasti je pomembna njegova kritična izdaja spisa humanista B. A. de Usingena (edini znani rokopis je Simoniti odkril v NUK; nad 700 strani obsegajoče delo je veljalo za izgubljeno), v katerem je ta polemiziral z Melanchthonom. Opravil je pionirske raziskave o humanizmu (Humanizem na Slovenskem, 1979; Med humanisti in starimi knjigami, 2007). Prevedel je večjo število antičnih, srednjeveških in novoveških knjižnih in filozofskih del, tudi Petronijev Satirikon, Heliodorove Etiopske zgodbe, Apulejeve Metamorfoze, Avguštin, Erazem Rotterdamski, Descartesove Meditacije in Spinozovo Etiko.[1] Med prevodi je tudi srednjeveška lirika (Carmina burana, 1976, 2. izboljšana izdaja 2008; Srednejveški cvetnik, 2000), pesmi za objavo J. Gallusa, Paolo Santonino itd. Prevajal je tudi filozofe iz nemščine (Hegel, Marx). Raziskal je ozadje prve slovenske akademije (Akademske čebele ljubljanskih operozov, 1988).

Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (2001 izredni, 2007 redni; 2007-10 je bil tajnik II. razreda SAZU za filološke in literarne vede), dvakrat je prejel Sovretovo nagrado (1974 in 1983), nagrado Sklada Borisa Kidriča (1981), Univerza v Ljubljani mu je podelila naziv zaslužni profesor (2002), 2013 je prejel Trubarjevo priznanje, ki ga podeljuje NUK za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine, Slovenska matica pa ga je razglasila za zaslužnega člana (2017).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Umrl je klasični filolog Primož Simoniti". MMC-RTV SLO. 18. julij 2018. Pridobljeno dne 18. julija 2018.