Charles Baudelaire

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Charles Baudelaire
Portret
Rojstvo Charles-Pierre Baudelaire
9. april 1821({{padleft:1821|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2]
Pariz[3]
Smrt 31. avgust 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2] (46 let)
Pariz[3]
Državljanstvo Flag of France.svg Francija
Poklic pesnik, likovni kritik, esejist, prevajalec, pisatelj
Podpis Baudelaire signatur .svg

Charles Pierre Baudelaire (bodlêr), francoski pesnik, esejist, kritik in prevajalec, * 9. april 1821, Pariz, Francija, † 31. avgust 1867, Pariz.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Baudelaire je po očetovi smrti živel v nenehnih sporih z očimom in materjo. Leta 1841 ga je očim poslal na potovanje okoli Afrike, da bi ga odvrnil od boemskega življenja. Polnoleten si je s pomočjo dediščine po očetu omislil neurejeno življenje in se posvetil književnosti. Leta 1848 je mimogrede sodeloval v revoluciji bil nato 1857 obsojen zaradi »nemoralnosti« svojih pesmi. Leta 1864 je odšel v Bruselj. Pred smrtjo se je vrnil v Pariz, kjer je 1867 umrl.[4]

Književno delo[uredi | uredi kodo]

Baudelairovo književno delo obsega poleg pomembnih kritičnih spisov o knjževnosti in likovni umetnosti predvsem pesniški zbirki Rože zla (Les Fleurs du mal, 1857; slovenski prevod 1977; (COBISS)) in zbirko pesmi v prozi Pariški spleen (Spleen de Paris, 1869, slovenski prevod 1992), s katerima je zaslovel in utrl pot novoromantični, dekadenčni in simbolistični književnosti. Zbirki predstavljata klasiko francoske književnosti.

Ostala dela:[5]

  • Fanfarlo (1847)
  • Umetni raj (Les paradies artificiels, 1860)
  • Estetske posebnosti (Curiosités esthétiques, 1868)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Record #118507184 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  3. ^ 3,0 3,1 Бодлер Шарль // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  4. ^ Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana1982
  5. ^ Veliki splošni leksikon; knjiga 2, DZS, Ljubljana, 2006