Štefan Vevar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Štefan Vevar
Rojstvo 1953
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic prevajalec

Štefan Vevar, rojen leta 1953, je slovenski prevajalec in prevodoslovec, znan predvsem po prevodih klasičnih avtorjev iz nemške književnosti.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Štefan Vevar se je rodil v Slovenj Gradcu. Po končani gimnaziji se je odločil za študij anglistike in germanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1978 tudi diplomiral. Na germanistiki na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1999 magistriral, leta 2011 pa tudi doktoriral[1].

S prevajalstvom pa se je ukvarjal že dolgo pred pridobljenim magisterijem in doktoratom, saj se je s prevajalsko dejavnostjo začel ukvarjati že v začetku 90-ih let 20. stoletja. Njegov jezik, iz katerega prevaja, je nemščina, prevaja pa v slovenščino. Prevaja predvsem dela klasičnih avtorjev nemške književnosti, vendar se ne omejuje samo na klasike, saj prevaja tudi nemške avtorje do romantike in realizma, vse do vodilnih imen sodobnejše nemške književnosti. Poleg proze prevaja tudi liriko nemških avtorjev, kot so Novalis, Friedrich Schiller in Heinrich Heine. Zase pravi, da najraje prevaja romane in poezijo, predvsem liriko[2]. Najbolj znan je po prevodu Goethejevega dela Učna leta Wilhelma Meistra, za katerega je leta 1999 prejel Sovretovo nagrado[3]. Leta 2002 je bil imenovan za predsednika Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP); funkcijo je opravljal en mandat, torej do leta 2006.

Poleg prevajanja Vevar redno objavlja članke in publikcaije na temo nemške književnosti, teorije prevajanja in prevodne kritike. Leta 2001 je izdal tudi svojo prvo monografijo z naslovom Temeljni aspekti in principi teorije literarnega prevajanja, v kateri izpostavlja nekatere največje probleme literarnega prevajanja in vzpostavlja novi teoretski model, s katerim želi povezati prakso in teorijo literarnega prevajanja[4]. Delo Fenomen Goethe (Njegova estetika in poetika med originalom in slovenskim prevodom), ki je izšlo leta 2012 in s katerim je leto prej tudi doktoriral, pa kot "prvo pri nas predstavlja izdelano uporabo teorije v praksi in /.../ konstruira lasten avtorski prevodoslovni model, ki ga učinkovito aplicira na leposlovnem delu." [5].

Bibliografija (izbor)[uredi | uredi kodo]

Prevodi[uredi | uredi kodo]

  • Jurek Becker: Lažnivec Jakob (Jakob der Lügner) (1997)
  • Hermann Broch: Mesečniki (Die Schlafwandler) (1999)
  • Theodor Fontane: Gospa Jenny Treibel (Frau Jenny Treibel) (1992)
  • Arno Geiger: Dobro se imamo (Es geht uns gut) (2008)
  • Johann Wolfgang von Goethe: Učna leta Wilhelma Meistra (Wilhelm Meisters Lehrjahre) (1998)
  • Johann Wolfgang von Goethe: Poezija in resnično (Dichtung und Wahrheit) (2007)
  • Johann Wolfgang von Goethe: Izbrane pesmi (Ausgewählte Gedichte) (2002)
  • Heinrich Heine: Izbrane pesmi (Die ausgewählten Gedichte) (2004)
  • Franz Kafka: Preobrazba in druge zgodbe (Die Verwandlung und andere Geschichten) (2008)
  • Franz Kafka: Opis nekega boja in druge zgodbe (Die Beschreibung eines Kampfes und andere Geschichten) (2009)
  • Franz Kafka: Pismo očetu in druga kratka proza (Brief an den Vater und andere Kurzgeschichten) (2010)
  • Franz Kafka: Fragmenti iz zvezkov in z lističev (Fragmente aus den Heften und losen Blättern) (2011)
  • Novalis: Izbrana dela (Ausgewählte Werke). Heinrich von Ofterdingen; Himne noči (Hymnen an die Nacht); Gedichte; Fragmenti (Fragmente) (1995)
  • Friedrich Schiller: O estetski vzgoji človeka (Über die ästhetische Erziehung des Menschen) (2003)
  • Robert Schneider: Sestra sna (Schlafes Bruder) (1995)

Monografije[uredi | uredi kodo]

  • Temeljni aspekti in principi teorije literarnega prevajanja (2001)
  • Fenomen Goethe (Njegova estetika in poetika med originalom in slovenskim prevodom) (2012)
  • Vrvohodska umetnost prevajanja (2013)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Podatki o pojmu Štefan Vevar so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:

* Slovarske definicije v Wikislovarju
* Učbeniki v Wikiknjigah
* Navedki v Wikinavedku
* Izvorna besedila v Wikiviru
* Slike, zvok in animacije v Zbirki

Sklici[uredi | uredi kodo]