Gitica Jakopin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gitica Jakopin
Portret
Rojstvo 14. avgust 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})
Leskovec pri Krškem
Smrt 9. marec 1996({{padleft:1996|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (67 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic pisateljica, prevajalka, pesnica

Gitica Jakopin, slovenska pisateljica in prevajalka, * 14. avgust 1928, Leskovec pri Krškem, † 9. marec 1996, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Jakopinova je klasično gimnazijo obiskovala v Ljubljani (od 1938 do 1941). Po prisilni izselitvi družine v Nemčijo je šolanje nadaljevala na gimnaziji v Bregenzu ob Bodenskem jezeru, kjer je leta 1946 maturirala. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala germanistiko in romanistiko. Po končanem študiju se je posvetila prevajanju.

Delo[uredi | uredi kodo]

Prevajalski opus Jakopinove obsega nad sedemdeset knjižnih prevodov (Sovretova nagrada 1985), številne prevode za RTV Slovenijo in nekaj za gledališče. Leposlovne prispevke je objavljala v različnih revijah in časopisih: Ciciban, Pionir, Mladina, Otrok in družina, Problemi, Rodna gruda, Sodobnost, Delo, Tedenska tribuna.

Leta 1962 je v zbirki Školjka pri založbi Mladinska knjiga (MK) izšel njen prvi roman Žarometi (predelana izdaja v samozaložbi leta 1996). Leta 1963 je založba Borec izdala njen drugi roman Devet fantov in eno dekle (Kajuhova nagrada), ki je v predelani izdaji izšel še leta 1978 pri MK. Povest Veronika je izšla pri isti založbi leta 1980, predelana izdaja pod naslovom Slovo od deklištva pa v samozaložbi leta 1996.

Otroške pesmi so leta 1986 izšle v pesniški zbirki Anina uspavanka (MK), 1995 pa izbor kratke proze z naslovom Duša, kaj želiš (samozaložba); tri radijske igre je objavila leta 1996 pod naslovom Na vrhu svobode.

Pesniška zbirka Pesmi s podnaslovom Se praprot budi je v samozaložbi izšla leta 1995; istega leta je izšla tudi različica v nemškem jeziku z naslovom Die Farnstunde.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]