Mladina (revija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mladina
Xlogo-Mladina.png
Spletni logotip Mladine
Urednik Grega Repovž
Kategorije splošno-informativna revija
Pogostost izdajanja tedensko
Naklada 20.000 na teden
Prva izdaja 1920, ponovno ustanovljena 1943
Podjetje Mladina časopisno podjetje d. d.
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Spletna stran http://www.mladina.si/ Mladina On-Line

Mladina je splošno-informativna slovenska revija, ki izhaja enkrat tedensko in komentira najnovejše dogodke z liberalnega / levega pogleda. Obravnava predvsem politične teme, v manjši meri pa še gospodarstvo, znanost, kulturo, okoljevarstvo, alternativne prakse in kulinariko. Že od nekdaj je bila najglasnejši kritik starega načina razmišljanja in glasnik novih idej. Znana je po satiričnih kolumnah Rolanje po sceni, stripu Diareja, rubriki Izjave tedna itd. Mladina je tednik z dobro naklado (20.000 izvodov na teden), zaradi česar je ena izmed najvplivnejših političnih revij v državi. Trenutni urednik tednika je Grega Repovž.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naslovnica Mladine številka 20, 29. maj 1987

Začetki[uredi | uredi kodo]

Tednik Mladina je bil ustanovljen januarja leta 1943, v obdobju naci-fašistične okupacije Slovenije. Med vojno je delovala kot ilegalno mladinsko glasilo Zveze slovenske mladine, ki je podpiralo narodno-osvobodilni boj. Prvi urednik Mladine je bil Mitja Vošnjak[1]. Razmnoževali so jo v ciklostilnih tehnikah, po odhodu uredništva na osvobojeno ozemlje pa tiskali v tiskarni Urška na Rogu v nakladah od nekaj 100 do 1000 izvodov ter v več pokrajinskih izdajah (gorenjska, štajerska, primorska). Že vse od svojega začetka je Mladina glas protesta, upora. Po letu 1976 se je vsebinska zasnova začela radikalno spreminjati. Objavljala je vse več opozoril na organizacijsko zmedo, na napake posameznikov in na napake v podrobnostih političnega sistema[2].

Burna osemdeseta[uredi | uredi kodo]

Mladina je po 11. kongresu ZSMS v Novem mestu leta 1982 postala avantgardno opozicijsko glasilo prenovljene mladinske organizacije, ki se je osvobodila podrejene politične vloge. Pridobila je samostojen publicističen status in postala zelo priljubljena; po javnomnenjskih raziskavah jo je pri nakladi 22.000 izvodov bralo več kot 100.000 ljudi. V osemdesetih letih je revija Mladina zaslovela kot politični tednik, ki ruši tabu teme. Med drugim se je ukvarjala z vprašanji svobode tiska in svobode govora, gospodarstva, privilegiji socialistične nomenklature, politično vloge Jugoslovanske ljudske armade, preganjanjem oporečnikov vesti, zatiranjem mladinskih subkultur, ekologijo, stavkami, uspešnostjo samoupravljanja, povojnimi poboji, represijo v socializmu itd. Vprašanje spoštovanja človekovih pravic je bila osrednja tema pisanja Mladine. V JLA je bila Mladina v tem času bolj kot ne prepovedana.

Mladina je metodo preiskovalnega novinarstva mešala s provokativno formo in vsebino, zaradi česar je bila pogosto zaplenjena ali pa so se avtorji znašli v kazenskem postopku.

V drugi polovici osemdesetih je bila izjemno odmevna, saj je naklada presegla 50.000 izvodov. Uredništvo Mladine je bilo v tem obdobju pod stalnim formalnim in neformalnim pritiskom oblasti. Zaradi velike odmevnosti je Mladina ob koncu osemdesetih v SFRJ veljala za državnega sovražnika št. 1. Najbolj kritične številke Mladine je oblast prepovedala in zasegla. Do konca osemdesetih let je Mladina ostala edina izrazito radikalno kritična množična revija, ki je obravnavala najrazličnejša aktualna družbena vprašanja; s tem pa je prišla v ospredje zanimanja širše jugoslovanske in slovenske javnosti. Zaradi svojega naprednega liberalnega pogleda je bila tudi eden izmed nosilcev osamosvojitvene ideje. Glavni in odgovorni uredniki, ki so največ prispevali k odmevnosti Mladine v osemdesetih letih, so Mile Šetinc, Bojan Korsika, Uroš Mahkovec, Bernard Nežmah, Miha Kovač, Franci Zavrl, Robert Botteri in Miran Lesjak.[2][3][4].

Mladina na spletu[uredi | uredi kodo]

Mladina je spletno prisotna od julija 2000. Po zadnji raziskavi merjenja obiskanosti spletnih strani (MOSS) jeseni 2007 je spletna Mladina dosegla 105.580 različnih uporabnikov. Stran je bila nazadnje prenovljena leta 2008. Spletna stran Mladine je v veliki meri arhiv (izbranih, ne vseh) vsebin iz tiskane Mladine. Temu je dodana dnevna vsebina, posamezni vsebinski sklopi, ki predvsem združujejo ali nadgrajujejo vsebinske sklope iz Mladin (npr. Proglas, Diareja in Parada) ter podatki o podjetju in uredništvu ter oglaševanje in trgovina. Razlogi za manjše število spletnih vsebin so bili predvsem finančni. Stroški vzdrževanja in razvoja so razmeroma visoki, prišteti pa je potrebno še plače oziroma honorarje avtorjem vsebin[5].

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Izjave tedna[uredi | uredi kodo]

Ilustracija, Tomaž Lavrič

Mladina je 18. junija 1995 kot prva med slovenskimi mediji uvedla rubriko, v kateri so svoj prostor dobile izjave bolj in manj znanih ljudi. Poimenovala jo je preprosto – Izjave tedna. Leta 2005 je ob deseti obletnici rubrike na police knjigarn poslala knjigo, ki je po izidu Diareje 2003, že drugi del Mladinine trilogije, ki slovensko zgodovino predstavlja na nekoliko drugačen, hudomušen način. Knjiga zaobjema izjave, ki so zaznamovale preteklo desetletje. Nekatere med njimi so bistroumne, nekatere neumne, nekatere duhovite, nekatere duhamorne, nekatere zgodovinske, nekatere preveč zapletene, da bi si jih zapomnili... Zaradi svojih kvalitet (v dobrem in slabem smislu) so dobile svoj prostor v knjigi. Izjave so prispevale praktično vse znane slovenske osebnosti iz sfere politike, športa, kulture in gospodarstva [12].

Sokol in golobica[uredi | uredi kodo]

naslovnica stripa Sokol in Golobica

Strip Sokol in golobica se je najprej tedensko pojavljal v Mladini, potem pa je 18. septembra 2008 v Strip.art.nici Buch v Murglah izšel še v knjižni obliki. Izdanih je bilo okoli 1500 izvodov[13]. Strip ima 33 strani, razdeljen pa je v tri sklope (Usodna gora, Puščavske zvezde, Za vedno) s podnaslovom Epska romanca[14]. Pod strip sta se podpisala Lovro Matič (tekst) in Toto (ilustracije), za katerima pa se skriva pravi avtor stripa, znani ilustrator, Tomaž Lavrič[15]. Strip odkriva »skrivnosti iz temačnega zakulisja slovenske visoke politike« in »razgalja nežna čustva in vroče strasti, ki vodijo usodne odločitve naših voditeljev«, je obenem tudi poln humorja, akcije in erotike. Zgodba govori o Janezu Janši in Urški Bačovnik[16]. V stripu nastopa še cela garnitura aktualnih obrazov s slovenske politične scene, romanca pa ima srečen konec[17].

Delo je vredno pozornosti, kajti velja za redek primer nežne, epske, romantične, ljubezenske, predvsem pa ostre in direktne politične satire pri nas.

Znani sodelavci[uredi | uredi kodo]

Skozi zgodovino je Mladino soustvarjalo kar nekaj znanih in uglednih imen, kot so:

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Mićić, Aleksandar. Cenzura v tisku - Mladina in oblast od 1985 do osamosvojitve, diplomsko delo. Ljubljana, 2004.
  • Revija Mladina (številka 50). Ljubljana, 12.12.2008

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]