Fidesz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Fidesz – madžarska državljanska zaveza

Fidesz – Magyar Polgári Szövetség
PredsednikViktor Orbán
Podpredsednik
Ustanovljena30. marec 1988
Sedež1088 Budimpešta, VIII. Szentkirályi cesta 18.
PomladekFidelitas
Ideologija
Narodna pripadnostFidesz–KDNP
Evropska pripadnostEvropska ljudska stranka[12] (1996–2021)
Mednarodna pripadnost
Evropska parlamentarna skupinaEvropska ljudska stranka (1996 do 2021)
Barva     oranžna
Parlament
117 / 199
Evropski parlament
12 / 21
Svetniki v okrožjih
245 / 419
Strankarska zastava
Flag of Fidesz (Hungary).svg
Spletna stran
www.fidesz.hu

Fidesz – madžarska državljanska zaveza (madžarsko: Fidesz – Magyar Polgári Szövetség) je madžarska politična stranka. Njen aktualni predsednik je Viktor Orban.[13] Stranka je trenutna vladna stranka na Madžarskem.

Stranka je bila ustanovljena leta 1988, kot stranka mladih liberalcev, ki so nasprotovali komunistični oblasti. Od leta 2010 je najmočnejša stranka v madžarskem parlamentu, saj na skupni listi s Krščansko demokratsko ljudsko stranko tvori večino. Večino ima tudi v madžarskih okrožjih, ne pa tudi v mestih. Danes stranka predstavlja konservativna stališča.

Zaradi samovoljnosti, ki ni bila v skladu s skupno evropsko politiko ter politiko Evropske ljudske stranke, ki ji Fidesz pripada, je bila stranka marca 2019 začasno suspendirana iz Evropske ljudske stranke.[14] Po tem, ko je ELS želela spremeniti poslovnik in omogočiti možnost izključitve poslanske skupine, s katero je v nesoglasju, je stranka Fidesz 3. marca 2021, pred glasovanjem o spremembi poslovnika, sama izstopila iz parlamentarne skupine Evropske ljudske stranke.[15][16] Orban je po izstopu pozval k nastajanju novega združenja evropskih desnih strank.[17][18] 18. marca 2021 je Fidesz še dokončno izstopil tudi iz Evropske ljudske stranke.[19]

Iz stranke izhaja tudi madžarski predsednik János Áder.

Seznam predsednikov[uredi | uredi kodo]

# Predsednik Mandat Opombe
Začetek Konec
1 Viktor Orbán 18. april 1993 29. januar 2000 Predsednik vlade (1998–2002)
2
László Kövér 29. januar 2000 6. maj 2001
3
Zoltán Pokorni 6. maj 2001 3. julij 2002
4
János Áder 3. julij 2002 17. maj 2003 Predsednik Madžarske (2012–)
5
Viktor Orbán 2018.jpg
Viktor Orbán 17. maj 2003 danes Predsednik vlade (2010–)
Nekdanji sedež stranke.

Evropske volitve[uredi | uredi kodo]

Volitve Število vseh glasov Odstotek Osvojeni mandati
2004 1.457.750 47,4 %
12 / 24
2009 1.632.309 56,36 %
13 / 22
2014 1.193.991 51,48 %
11 / 21
2019 1.824.220 52,56 %
12 / 21

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Nordsieck, Wolfram (2018). "Hungary". Parties and Elections in Europe.
  2. 2,0 2,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani HloušekKopeček ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  3. 3,0 3,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Bakke ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  4. Buckley, Neil (7 February 2011). "Orban drags Hungary through rapid change". Financial Times. Pridobljeno dne 12 October 2019.
  5. Horvath, Attila (2016). From Anti-communism to Anti-EUism: Faces of Fidesz's Euroscepticism. UACES 46th Annual Conference. University Association for Contemporary European Studies.
  6. Hegedüs, Daniel (27 May 2019). "Can the right in East and West unite?". International Politics and Society. Pridobljeno dne 12 October 2019.
  7. Petsinis, Vassilis (23 February 2019). "'It is also the economy, stupid!' The rise of economic euroscepticism in Central and Eastern Europe". openDemocracy. Pridobljeno dne 12 October 2019.
  8. András, Bíró; Tamás, Boros; Áron, Varga. "Euroszkepticizmus Magyarországon" (PDF). Policy Solutions (madžarščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6 September 2015.
  9. Bieling, Hans-Jürgen (2015). "Uneven development and 'European crisis constitutionalism', or the reasons for and conditions of a 'passive revolution in trouble'". V Jäger, Johannes; Springler, Elisabeth (ur.). Asymmetric Crisis in Europe and Possible Futures: Critical Political Economy and Post-Keynesian Perspectives. Routledge. str. 110. ISBN 978-1-317-65298-4.
  10. Schöpflin, György (2013). "Hungary: the Fidesz Project". Aspen Review Central Europe (1). Pridobljeno dne 12 October 2019.
  11. Bozóki, András (2015). "Chapter 1: Broken Democracy, Predatory State, and Nationalist Populism". V Krasztev, Péter; Van Til, Jon (ur.). The Hungarian Patient: Social Opposition to an Illiberal Democracy. Central European University Press. str. 21.
  12. de la Baume, Maïa; Bayer, Lili (21 March 2019). "Hungary's Orbán clings on to Europe's power center". Politico. Pridobljeno dne 21 March 2019.
  13. "Fidesz.hu | Fidesz frakció". fidesz.hu. Pridobljeno dne 2020-02-26.
  14. "Orban se je opravičil, a bil jasen: Fidesz stališč ne bo spreminjal". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-02-26.
  15. "Orbanov Fidezs uradno izstopil iz EPP". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2021-03-03.
  16. "Po izstopu iz EPP-ja se Fidesz o novi skupini pogovarja s skrajno desnico". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-03-05.
  17. "Orban po izstopu Fidesza iz EPP poziva k oblikovanju nove evropske desnice". SiolNET. 4.3.2021. Pridobljeno dne 6.3.2021.
  18. "Orban po izstopu Fidesza iz EPP poziva k oblikovanju nove evropske desnice". 24ur.com. 4.3.2021. Pridobljeno dne 6.3.2021.
  19. "Fidesz izstopil iz Evropske ljudske stranke". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2021-03-19.