Viktor Orbán

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Viktor Orbán
Viktor Orbán leta 2018
Viktor Orbán leta 2018
56. madžarski premier
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
29. maj 2010
Predsednik László Sólyom
Pál Schmitt
László Kövér (trenutno)
János Áder
Namestnik Tibor Navracsics
Zsolt Semjén
Predhodnik Gordon Bajnai
Na položaju
6. julij 1998 – 27. maj 2002
Predsednik Árpád Göncz
Ferenc Mádl
Predhodnik Gyula Horn
Naslednik Péter Medgyessy
Član madžarskega parlamenta
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
2. maj 1990
Osebni podatki
Rojstvo Viktor Mihály Orbán
31. maj 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1] (55 let)
Székesfehérvár, People's Republic of Hungary[d]
Politična stranka Fidesz
Zakonci Anikó Lévai
Otroci
Starši Erzsébet Sípos
Győző Bálint Orbán
Alma mater Eötvös Loránd University
Pembroke College, Oxford
Poklic politik, pravnik, nogometaš, odvetnik
Podpis Accession Treaty 2011 Viktor Orbán signature.svg
orbanviktor.hu

Viktor Orbán, madžarski politik, * 31. maj 1963, Székesfehérvár, Madžarska.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

1998: Prva zmaga na volitvah[uredi | uredi kodo]

Orbán je pri petintridesetih letih postal eden najmlajših premierjev v Evropi. Stranka je državi vladala do leta 2002. Naslednje volitve je izgubila proti socialistom.

2010: Druga zmaga na volitvah[uredi | uredi kodo]

Po številnih aferah, ki so jih za sabo pustile vlade, ki so jih vodili socialisti je na naslednjih volitvah leta 2010 Orbán s Fideszom zmagal z ustavno večino.

Afere[uredi | uredi kodo]

Korupcija[uredi | uredi kodo]

Orbánove mandate zaznamuje porast korupcije.[2][3][4][5][6][7]

Lőrinc Mészáros, osmi najbogatejši človek na Madžarskem, je svoj uspeh pojasnil s stavkom: "Bog, sreča in Viktor Orbán." Mészáros je Orbánov prijatelj iz otroštva in župan Felcsúta, kraja, kjer je Orbán preživel otroštvo. Mészárosovo gradbeno podjetje je v Felcsútu zgradilo stadion Pancho s 4000 sedeži, čeprav ima naselje le 1700 prebivalcev. Orbán je lastnik hiše le nekaj metrov od stadiona in se redno udeležuje tamkajšnjih tekem.[8]

Madžarska vlada je dala zgraditi železnico s starodobnim vlakom med Alcsútdobozom in Felcsútom, krajema, kjer je Orbán preživljal otroštvo. 80 % sredstev za gradnjo je nudila Evropska unija. Madžarska vlada je trdila, da bo železnica turistična atrakcija in da jo bo uporabljalo 2500-7000 potnikov na dan, vendar je v prvem mesecu obratovanja potnikov bilo le 30. Projekt je zato bil prijavljen OLAF, evropski protikorupcijski agenciji.[9]

Državljanske svoboščine[uredi | uredi kodo]

Svojo vizijo za Madžarsko je Orbán v govoru leta 2014 opisal kot "neliberalno demokracijo".[10]

2017 je Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve začel preiskovati možnost sprožitve 7. člena pogodbe o EU proti Madžarski. 7. člen kot skrajni ukrep predvideva odvzem glasovalnih pravic državi članici, v kateri obstaja "sistemska grožnja demokraciji, vladavini prava in človekovim pravicam". Za pripravo poročila je bila zadolžena članica odbora Judith Sargentini (Zeleni). Poročilo je predlagalo sprožitev postopka, Evropski parlament pa ga je 12. septembra 2018 potrdil s 448 glasovi za in 197 glasovi proti.[11]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Record #12402064X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ e.V., Transparency International. "Corruption Perceptions Index 2017". www.transparency.org. Pridobljeno dne 2018-09-24. 
  3. ^ Shalal, Andrea. "Hungary slides deeper down corruption index, watchdog says". U.S. (angleščina). Pridobljeno dne 2018-09-24. 
  4. ^ Puhl, Jan (2017-01-17). "Web of Dependencies: A Whiff of Corruption in Orbán's Hungary". Spiegel Online. Pridobljeno dne 2018-09-24. 
  5. ^ "Hungary PM dogged by corruption allegations". www.aljazeera.com. Pridobljeno dne 2018-09-24. 
  6. ^ Lendvai, Paul (2018-04-07). "'The Most Dangerous Man in the European Union'". The Atlantic (angleščina). Pridobljeno dne 2018-09-24. 
  7. ^ "How Europe’s taxpayers will bankroll Viktor Orban's friends and family". Reuters (angleščina). Pridobljeno dne 2018-09-24. 
  8. ^ Rankin, Jennifer (2018-02-12). "How Hungarian PM's supporters profit from EU-backed projects". the Guardian (angleščina). Pridobljeno dne 2018-09-24. 
  9. ^ Nolan, Dan (2016-06-19). "Hungarian prime minister Viktor Orban investigated over €2m EU funding spent on 'absurd' vintage train line". The Telegraph (angleščina). ISSN 0307-1235. Pridobljeno dne 2018-09-24. 
  10. ^ "Prime Minister Viktor Orbán’s Speech at the 25th Bálványos Summer Free University and Student Camp". Government. Pridobljeno dne 2018-09-24. 
  11. ^ Žerjavič, Peter. "Orbán mora pred evropsko poroto". Pridobljeno dne 2018-09-24. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]