Ulf Kristersson

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ulf Kristersson
Predsednik vlade Švedske
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
18. oktober 2022
MonarhCarl XVI Gustaf
NamestnikEbba Busch
PredhodnikMagdalena Andersson
MonarhKarel XVI. Gustav
Osebni podatki
RojstvoUlf Hjalmar Kristersson
29. december 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1] (60 let)
Lund Cathedral parish[d][1]
Politična strankaZmerna stranka
Zakonci
Birgitta Ed
​
(por. 1991)​
Otroci3
BivališčeSagerjeva hiša
Alma materUniverza v Uppsali (Civilekonom)
Poklicpolitik
Spletna stranOfficial website
Vojaška služba
Rod/služba Swedish Army
Aktivna leta1983–1984

Ulf Hjalmar Ed Kristersson, švedski politik, * 29. december 1963, Lund

Kristersson je švedski politik, od oktobra 2022 predsednik švedske vlade. Od oktobra 2017 je vodja Zmerne stranke (M), več let tudi poslanec Riksdaga (MP).[2] Med letoma 2010 in 2024 je bil minister za socialno varnost, med letoma 1988 in 1992 pa predsednik Zmerne mladinske lige.[3]

11. decembra 2014 je bil imenovan za finančnega ministra v senci Zmerne stranke in tiskovnega predstavnika za gospodarsko politiko. 1. oktobra 2017 je bil Kristersson izvoljen za vodjo stranke Zmerne stranke, potem ko je Anna Kinberg Batra s tega mesta odstopila.[4][5] Pod njegovim vodstvom se je stranka odprla Švedskim demokratom (SD), do konca leta 2021 so tako oblikoval neformalno desno zavezništvo, prav tako še z dvema desnosredinskima strankama razpuščenega zavezništva. Na švedskih splošnih volitvah leta 2022 je ta blok dobil večino v Riksdagu, kar je vodilo do izvolitve Kristerssona za predsednika vlade.[6]

Mladost[uredi | uredi kodo]

Rodil se je 29. decembra 1963.[7] V mladosti je študiral ekonomijo na Univerzi v Uppsali.[8] Kristersson je bil nato dejaven v švedski politiki in postal vodja švedske konzervativne Zmerne stranke.

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Od leta 1988 do 1992 je bil Kristersson predsednik Zmerne mladinske lige. Leta 1991 je postal poslanec švedskega Riksdaga. Poslanec je bil do leta 2000, kjer je bil član odborov za socialno varstvo in šolstvo ter revizijske komisije. Med letoma 1993 in 1995 je deloval predvsem kot avtor in objavil več del o političnih in gospodarskih vprašanjih. Od leta 1995 je bil tri leta direktor marketinga think tanka Timbro. Od leta 2000 do 2001 je bil vodja PR v švedskem svetovalnem podjetju Connecta in nepremičninskem podjetju Adcore, od leta 2001 do 2002 pa je bil vodja komuniciranja v Nextwork AB.

Leta 2003 je bil Kristersson izvoljen v občinski svet občine Strängnäs, kjer je bil do leta 2006 odgovoren za finančne zadeve. Med letoma 2005 in 2006 je bil predsednik delovne skupine za družinsko politiko pri Moderata samlingspartiet in od 2008 do 2009 delovne skupine za migracijsko in integracijsko politiko. Leta 2006 je bil izvoljen tudi za Borgarråd mesta Stockholm in bil tam do leta 2010 odgovoren za socialna vprašanja. Leta 2009 je postal predsednik delovne skupine za družinsko politiko pri Allianz za Švedsko, leta 2010 pa je bil odgovoren za politiko Moderata samlingspartiet o družinskih, socialnih in predšolskih vprašanjih.

5. oktobra 2010 je bil imenovan za naslednika Cristine Husmark Pehrsson na mestu ministra za socialno varnost v vladi Fredrika Reinfeldta. To funkcijo je opravljal do leta 2014. 1. oktobra 2017 je Ulf Kristersson nasledil Anno Kinberg Batra na mestu predsednika stranke.

Ulf Kristersson na švedskih splošnih volitvah 2018 .

Kristersson je vodil Zmerno stranko (M) med kampanjo leta 2022, v kateri je njegova stranka izgubila dve poslanski mesti, prvič po švedskih parlamentarnih volitvah leta 1976 pa je pristala na tretjem mestu; kljub temu je desni blok dobil absolutno večino, kar je povzročilo odstop Magdalene Andersson in imenovanje Kristerssona za predsednika vlade.[9] Kristersson je dal prednost koalicijski vladi med M, krščanskimi demokrati (KD) in liberalci (L) z zunanjo podporo Švedskih demokratov (SD).[10]

Ulf Kristersson je z 19,1 % glasov za svojo stranko najšibkejši premier po letu 1978. Svoj mandat je začel z bistveno nižjo oceno priljubljenosti kot premierka v odstopu Magdalena Andersson.[11]

Predsednik švedske vlade[uredi | uredi kodo]

Kralj Karel XVI. Gustav je 18. oktobra 2022 v skladu z ustavnimi zahtevami uradno imenoval Kristerssona za novega predsednika vlade, ki je prejšnji dan v govoru v Riksdagu predstavil svoj vladni program in imenoval ministre svoje vlade.[12][13]

Kristersson s podpredsednico švedske vlade Ebbo Busch leta 2022.

Od maja 2022 je Švedska v procesu pridružitve Natu, potem ko je v Riksdagu prejela široko podporo tako tedanje vlade Magdalene Andersson kot štirih strank, ki so bile takrat v opoziciji in zdaj podpirajo Ulfa Kristerssona kot predsednika vlade. 8. marca 2023 je Kristerssonova vlada Riksdagu predložila predlog zakona, ki omogoča članstvo Švedske v Natu, ki je nato 22. marca 2023 potrdil revidirano različico zakona [14]

Prva tuja voditelja, s katerima se je srečal Kristersson, sta bila finski predsednik Sauli Niinistö in finska premierka Sanna Marin. Z obema je imel dvostranska srečanja, ki so bila osredotočena predvsem na energetsko krizo, obrambno in varnostno politiko ter rusko invazijo na Ukrajino.[15]

7. novembra 2022 se je Kristersson udeležil konference Združenih narodov o podnebnih spremembah 2022 v Šarm el Šejku in imel nacionalni nagovor na konferenci ter sopredsedoval razpravam o verigah preskrbe s hrano.[16]

Kristersson z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim leta 2023.

S 1. januarjem 2023 je Švedska za šestmesečni mandat prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije.[17] Pred tem je Švedska začrtala štiri prednostne naloge svojega predsedovanja: [18]

  • Varnost – enotnost
  • Odpornost – konkurenčnost
  • Blaginja – zeleni prehod in energetski prehod
  • Demokratične vrednote in pravna država – naš temelj

15. februarja 2023 je Kristersson obiskal Ukrajino in se srečal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Poudaril je, da "Ukrajina pripada Evropi in sodi v Evropsko unijo". Na skupnem novinarskem srečanju je Kristersson poudaril, da namerava Švedska še naprej politično, gospodarsko in vojaško podpirati Ukrajino.[19][20]

Osebno življenje[uredi | uredi kodo]

Kristersson živi v kraju Strängnäs. [21] Od leta 1991 je poročen z Birgitto Ed (rojena leta 1968), nekdanjo svetovalko za odnose z javnostmi, od leta 2023 pa duhovniško službo v Cerkvi na Švedskem. S Kitajske sta posvojila tri hčere.[22][23] Kristersson se nima za religioznega vernika.[24]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Sveriges befolkning 1990 — Ramsele: Narodni arhiv Švedske, 2011. — ISBN 978-91-88366-91-7
  2. ↑ »Ulf Kristersson (M) – Riksdagen«. Riksdagen. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. junija 2019. Pridobljeno 9. septembra 2018.
  3. ↑ »Kristersson blir M:s nya Borg«. Dagens Industri. 11. december 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. septembra 2022. Pridobljeno 11. decembra 2014.
  4. ↑ Kristersson kandiderar till M-ledare Arhivirano 14 August 2018 na Wayback Machine. Published 1 September 2017
  5. ↑ »Anna Kinberg Batra to leave politics«. Sveriges Radio (v angleščini). 12. september 2017. Pridobljeno 25. oktobra 2022.
  6. ↑ Cursino, Malu (17. oktober 2022). »Ulf Kristersson: Swedish parliament elects new PM backed by far right«. BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2022. Pridobljeno 19. oktobra 2022.
  7. ↑ Ahlander, Johan (29. avgust 2018). »Sweden needs 'humble government' after election: frontrunner«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 22. septembra 2022. Pridobljeno 9. septembra 2018.
  8. ↑ »Ulf Kristersson fjärde raka civilekonomen som styr Moderaterna«. civilekonomen.se. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2022. Pridobljeno 9. septembra 2018.
  9. ↑ »Swedish center-right leader Ulf Kristersson claims election win, faces tough coalition talks«. Politico (v ameriški angleščini). 14. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. oktobra 2022. Pridobljeno 19. septembra 2022.
  10. ↑ Auto, Hermes (19. september 2022). »Sweden's Moderate Party leader Ulf Kristersson gets nod to try form a new govt | The Straits Times«. The Straits Times (v angleščini). Pridobljeno 19. septembra 2022.
  11. ↑ »Ulf Kristersson, the Swedish prime minister uncomfortably allied with the far right« (v angleščini). 18. oktober 2022.
  12. ↑ »Sweden's new Government«. Government of Sweden. 18. oktober 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2022. Pridobljeno 1. novembra 2022.
  13. ↑ Sweden's new PM Kristersson appoints cabinet. Reuters. 18. oktober 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2022. Pridobljeno 18. oktobra 2022.
  14. ↑ »Sveriges medlemskap i Nato Utrikesutskottets Betänkande 2022/23:UU16«. Riksdagen (v švedščini). 17. junij 2015. Pridobljeno 1. maja 2023.
  15. ↑ »Statsminister Ulf Kristersson besöker Helsingfors« (v švedščini). Regeringen och Regeringskansliet. 26. oktober 2022. Pridobljeno 1. maja 2023.
  16. ↑ »Statsminister Ulf Kristersson deltar på COP27« (v švedščini). Regeringen och Regeringskansliet. 2. november 2022. Pridobljeno 1. maja 2023.
  17. ↑ »Sveriges EU-ordförandeskap 2023« (v švedščini). Regeringen och Regeringskansliet. 6. september 2021. Pridobljeno 1. maja 2023.
  18. ↑ »Det svenska EU-ordförandeskapets prioriteringar presenterade« (v švedščini). Regeringen och Regeringskansliet. 13. december 2022. Pridobljeno 1. maja 2023.
  19. ↑ »Statsminister Ulf Kristersson träffade Ukrainas president Volodymyr Zelenskyj i Kiev« (v švedščini). Regeringen och Regeringskansliet. 17. februar 2023. Pridobljeno 1. maja 2023.
  20. ↑ Nyheter, SVT (15. februar 2023). »Statsminister Ulf Kristersson är på plats i Kiev«. SVT Nyheter (v švedščini). Pridobljeno 1. maja 2023.
  21. ↑ »Ulf Kristersson: "Det dödliga våldet är som Sveriges andra pandemi"«. SVT. 24. avgust 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2022. Pridobljeno 10. maja 2021.
  22. ↑ »Fem saker du inte visste om Ulf Kristersson – Moderaternas nye partiledare«. Expressen (v švedščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2022. Pridobljeno 4. oktobra 2021.
  23. ↑ »5 saker du inte visste om Ulf Kristersson«. 13. oktober 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2022. Pridobljeno 19. oktobra 2022.
  24. ↑ Hagevi, Magnus (30. avgust 2022). »Partiledarna inga vana kyrkobesökare«. Sändaren. Pridobljeno 27. marca 2023.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ulf_Kristersson&oldid=6187850«