Kaja Kallas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kaja Kallas
Kaja Kallas (crop).jpg
Predsednica vlade Estonije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
26. januar 2021
PredsednikKersti Kaljulaid
PredhodnikJüri Ratas
Vodja Estonske reformne stranke
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
14. april 2018
PredhodnikHanno Pevkur
Evropska poslanka
Na položaju
1. julij 2014 – 5. september 2018
Osebni podatki
Rojstvo18. junij 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1] (45 let)
Talin, Estonska SSR[2]
Politična strankaEstonska reformna stranka
Otroci1
Poklicpolitičarka, odvetnica, business graduate
kajakallas.ee

Kaja Kallas, estonska političarka, * 18. junij 1977, Talin.

Je nekdanja poslanka v Evropskem parlamentu (2014–2018), od leta 2018 vodi Reformne stranke. V preteklosti je bila odvetnica, specializirana za evropsko in estonsko konkurenčno pravo, med letoma 2011 do 2014 je bila članica Riigikoguja. Od 26. januarja 2021 je predsednica vlade Estonije.

Mladost in izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Rodila se je 18. junija 1977 v Talinu.[3] Je hči Siima Kallasa, nekdanjega estonskega predsednika vlade in evropskega komisarja.[4]

Leta 1999 je na univerzi v Tartuju diplomirala iz prava. Od leta 2007 je obiskovala estonsko poslovno šolo, kjer je leta 2010 diplomirala iz ekonomije EMBA (Master of Business Administration). [5] [6]

Poklicna kariera[uredi | uredi kodo]

Kaja Kallas je od leta 1999 članica estonske odvetniške zbornice, od leta 2002 pa odvetnica. Od 26. marca 2011 je v estonski odvetniški zbornici neaktivna članica. Bila je partnerica v odvetniški pisarni Luiga Mody Hääl Borenius in Tark & Co, delala pa je kot izvršna trenerka v Estonski poslovni šoli. Je tudi članica evropske protimonopolne zveze.[7]

Novembra 2018 je Kaja Kallas objavila delo MEP. 4 aastat Euroopa Parlamendis (Evropska poslanka: Štiri leta v Evropskem parlamentu), v katerem opisuje svoje življenje in delo v Bruslju med letoma 2014 in 2018. [8]

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

2010–2014: Poslanka estonskega parlamenta[uredi | uredi kodo]

Leta 2010 se je Kallasova odločila, da se bo pridružila estonski reformni stranki. Leta 2011 je kandidirala na parlamentarnih volitvah in prejela 7.157 glasov.[7] Bila je poslanka 12. parlamenta Estonije in od leta 2011 do 2014 predsedovala Odboru za ekonomske zadeve.

2014–2018: Evropska poslanka[uredi | uredi kodo]

Na evropskih volitvah leta 2014 je Kallasova prejela 21.498 glasov.[7]

V Evropskem parlamentu je bila članica Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. Bila je podpredsednica delegacije pri Odboru za parlamentarno sodelovanje med EU in Ukrajino ter članica delegacije v parlamentarni skupščini Euronest in delegacije za odnose z Združenimi državami Amerike.[3]

Kaja Kallas je bila poleg nalog v odboru tudi članica integrirane skupine Evropskega parlamenta o digitalni agendi[9] in podpredsednica mladinske integrirane skupine.[10]

V času, ko je bila evropska poslanka, je delala na strategiji enotnega digitalnega trga, energetski in potrošniški politiki, pa tudi na področju odnosov z Ukrajino. Zlasti se je zavzela za pravice malih in srednje velikih podjetij ter trdila, da meje v digitalnem svetu preprečujejo nastanek inovativnih podjetij. Je zagovornica inovacij in pogosto poudarja, da predpisi ne morejo in ne smejo ovirati tehnološke revolucije.[3]

Kallasova je bil poročevalka za šest poročil: mnenje o t. i. uredbi e-zasebnosti,[11] civilnopravnega pravila o robotiki[12] in o letnem poročilu o konkurenčni politiki EU[13] ter o doseganju novega posla za potrošniške energije,[14] zakonodaje o kršitvah in sankcijah po meri[15] in samoiniciativnega poročila o enotnem digitalnem trgu. [16]

V času, ko je bila v parlamentu, je bila nominirana tudi za evropsko mlado voditeljico (EYL40).

Vrnitev k državni politiki politiki[uredi | uredi kodo]

13. decembra 2017 je vodja Reformske stranke Hanno Pevkur napovedal, da se januarja 2018 ne bo več potegoval za ponovni mandat voditelja stranke, in za naslednico predlagal Kajo Kallas.[17] Po preučitvi ponudbe je 15. decembra napovedala, da bo sprejela povabilo in kandidirala. [18]

3. marca 2019 je Reformna stranka pod vodstvom Kallasove na splošnih volitvah zmagala s približno 29 % glasov, vladajoča stranka Estonskega centra pa je prejela 23 %.[19]

Predsednica vlade Estonije[uredi | uredi kodo]

Po korupcijski aferi, ki je sprožila odstop vlade Jűrija Ratasa, je Kaja Kallas 26. januarja 2021 prisegla kot nova estonska predsednica vlade.[20]

Kallasova z estonsko premierko Sanno Marin.

V drugi polovici leta 2021 je svetovna energetska kriza povzročila motnje tudi v estonskem gospodarstvu; podjetja so bila prisiljena začasno zapreti, javnost pa je zaprosila za pomoč države pri plačilu visokih cen elektrike in ogrevanja.[21] Kaja Kallas se je sprva uprla pozivom k vladni pomoči in predlagala, da bi morala vlada iskati dolgoročne rešitve, namesto da bi delila državne ugodnosti, in da prosti trg ne bi smel zahtevati doslednega vladnega posredovanja, da bi ohranjali vzdržnost življenja.[22] Energetska kriza je skoraj povzročila razpad koalicijske vlade.[23] Kallasova je v govoru dejala, da so visoki stroški zemeljskega plina skupaj z rusko-ukrajinsko krizo povzročili zvišanje cen energije in da so ukrepi zelene energije, ki jih je sprejela Estonija, omejili, kaj lahko vlada stori za obvladovanje krize.[24] Januarja 2022 je Kallasova objavil 245 milijonov evrov vreden načrt za znižanje stroškov energije od septembra 2021 do marca 2022.[25] Energetska kriza je vplivala tudi na priljubljenost Kallasove v Estoniji.[26]

Kallasova in poljski premier Morawiecki.

Med rusko-ukrajinsko krizo je trdila, da je plinovod Severni tok 2 "geopolitični projekt in ne gospodarski" in pozvala, naj se ga prekine. Navedla je tudi, da je odvisnost Evrope od ruskega zemeljskega plina pomemben politični problem. Januarja 2022 je dala zavezo, da bo Estonija podarila havbice Ukrajini za pomoč pri obrambi pred morebitno rusko invazijo, v pričakovanju nemške odobritve, saj so bile te prvotno kupljene tam.[27][28] Ker je Nemčija odlašala z odgovorom, je Estonija v prvih tednih februarja 2022 namesto havbic poslala protitankovske rakete Javelin ameriške izdelave.[29] Po ruskem priznanju Ljudskih republik Doneck in Lugansk je Kallasova od Evropske unije zahteval uvedbo sankcij proti Rusiji.[30] Zaradi vodenja med rusko-ukrajinsko krizo je bila doma večkrat deležna pohval.[31]

Potem ko se je 24. februarja leta 2022 začela ruska invazija na Ukrajino, je Estonija skupaj z drugimi zaveznicami sprožila 4. člen zveze NATO.[32] Kallasova je obljubila podporo Ukrajini, tako politično kot materialno.[33] Do aprila 2022 je bilo Ukrajini predanih 0,8 % estonskega BDP na prebivalca v vojaški opremi. Kallasovo so tako v Estoniji kot na mednarodni ravni in v tujini hvalili kot vodilni proukrajinski glas v vojni, New Statesman pa jo je imenoval "nova železna lady Evrope".[34] Odločno je podprla tudi sprejem Ukrajine v Evropsko unijo in zatrdila, da je to "moralna dolžnost".[35] V času ruske invazije na Ukrajino je vlada Kaje Kallas sprejela tudi odločitev za odstranitev sovjetskih oz. komunističnih simbolov in monumentov po državi.[36]

Prva vlada Kaje Kallas je zaradi spora o politiki socialnega varstva prišla v politično krizo, iz vlade je izstopila levo usmerjene Stranke centra.[37] Kaja Kallas je odstopila 14. julija 2022, 18. julija istega leta pa prisegla kot predsednica nove vlade, v kateri sta poleg njene Reformne stranke sodelovali še konservativna stranka Isamaa in socialdemokrati.[38][39]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Leta 2002 se je poročila s Taavijem Veskimägijem, estonskim politikom in poslovnežem, ki je bil tudi finančni minister. Ločila sta se leta 2014 in imata sina. Leta 2018 se je poročila z Arvom Hallikom, bankirjem in investitorjem, ki ima iz prejšnje zveze dva otroka.[40][41][42][43]

Kaja Kallas poleg svoje materne estonščine tekoče govori angleško, rusko in francosko.

Druge dejavnosti[uredi | uredi kodo]

  • Prijatelji Evrope, član upravnega odbora (od leta 2020)
  • Evropski svet za zunanje odnose (ECFR), članica
  • Ženski ekonomski forum, svetovalka
  • Vzorec Evropske unije Talin, pokroviteljica
  • Evropska liberalna mladina, mentorica
  • Evropski mladi voditelji, članica
  • Erasmus za mlade podjetnike, ambasadorka
  • Evropski ljubitelji knjižnic, ambasadorka
  • Evropski internetni forum, politični član
  • Evropski forum za obnovljive vire energije, članica razširjenega odbora
  • Globalni mladi voditelji, članica
  • Politične voditeljice, članica
  • Evropska mreža za podjetniško izobraževanje, ambasadorka

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. https://pantheon.world/profile/person/Kaja_Kallas
  2. https://www.europarl.europa.eu/meps/en/124697/KAJA_KALLAS/history/8
  3. 3,0 3,1 3,2 "8th parliamentary term | Kaja KALLAS | MEPs | European Parliament". www.europarl.europa.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne March 6, 2019. Pridobljeno dne Mar 4, 2019.
  4. "Digital Savvy Estonia Is Set to Get Its First Female Prime Minister". Fortune (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2019-03-08. Pridobljeno dne 2019-03-07.
  5. "Kaja Kallas | LinkedIn". Pridobljeno dne Mar 4, 2019.
  6. Deloy, Corinne (3 March 2019). "Victory for the centre-right opposition (ER) in the general elections in Estonia" (PDF). The Foundation Robert Schuman. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7 March 2019. Pridobljeno dne 7 March 2019.
  7. 7,0 7,1 7,2 "Biography". Kaja Kallase Blogi. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-06-16.
  8. "MEP. 4 aastat Euroopa Parlamendis" (estonščina). Goodreads. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 January 2019. Pridobljeno dne 8 March 2019.
  9. Members Arhivirano 2016-01-08 na Wayback Machine. European Parliament Intergroup on the Digital Agenda.
  10. "European Youth Forum". www.youthforum.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-05-04. Pridobljeno dne 2016-04-18.
  11. Kallas, Kaja (4 October 2017). "Opinion on the proposal for a regulation of the European Parliament and of the Council concerning the respect for private life and the protection of personal data in electronic communications and repealing Directive 2002/58/EC (Regulation on Privacy and Electronic Communications)". Committee on Industry, Research and Energy. For the Committee on Civil Liberties, Justice and Home Affairs. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 October 2018. Pridobljeno dne 6 March 2019.
  12. "Procedure File: 2015/2103(INL) | Legislative Observatory | European Parliament". oeil.secure.europarl.europa.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne March 6, 2019. Pridobljeno dne Mar 4, 2019.
  13. "Procedure File: 2014/2158(INI) | Legislative Observatory | European Parliament". oeil.secure.europarl.europa.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne March 6, 2019. Pridobljeno dne Mar 4, 2019.
  14. "Opinion of the Committee on the Internal Market and Consumer Protection for the Committee on Industry, Research and Energyon Delivering a New Deal for Energy Consumers". European Parliament. 12 April 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-06-16.
  15. "Procedure File: 2013/0432(COD) | Legislative Observatory | European Parliament". oeil.secure.europarl.europa.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne March 6, 2019. Pridobljeno dne Mar 4, 2019.
  16. "Procedure File: 2015/2147(INI) | Legislative Observatory | European Parliament". oeil.secure.europarl.europa.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne March 6, 2019. Pridobljeno dne Mar 4, 2019.
  17. "Pevkur not to run for Reform lead again, Kallas not announcing yet". ERR. 13 December 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 December 2017. Pridobljeno dne 22 December 2017.
  18. "Kaja Kallas to run for Reform Party chair". ERR. 15 December 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 December 2017. Pridobljeno dne 22 December 2017.
  19. "Estonia general election: Opposition party beats Centre rivals". BBC. London. 5 March 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 March 2019. Pridobljeno dne 4 March 2019.
  20. "Kaja Kallas to become Estonia's first female prime minister". euronews (angleščina). 2021-01-24. Pridobljeno dne 2021-01-25.
  21. Vaino, Robert (December 14, 2021). "Entrepreneurs waiting for quick aid, long-term decisions in energy crisis". ERR.ee. Pridobljeno dne 1 February 2022.
  22. Kallaste, Kristjan (January 6, 2022). "Kallas: Energy market should operate without us needing to help people". ERR.ee. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 February 2022. Pridobljeno dne 1 February 2022.
  23. Vaino, Roberta (January 24, 2022). "Feature: What does the future hold for Estonia's coalition?". ERR.ee. Pridobljeno dne 1 February 2022.
  24. "Prime Minister Kaja Kallas made a political statement before the Riigikogu in connection with the situation on the electricity market". Riigikogu. January 18, 2022. Pridobljeno dne 1 February 2022.
  25. "Prime Minister Kaja Kallas made a political statement before the Riigikogu in connection with the situation on the electricity market". Riigikogu. January 18, 2022. Pridobljeno dne 1 February 2022.
  26. Wright, Helen (January 26, 2022). "Support falling for Kaja Kallas as prime minister". ERR.ee. Pridobljeno dne 1 February 2022.
  27. Wintour, Patrick (January 28, 2022). "'Putin only understands strength': Estonian PM on Ukraine tensions". The Guardian. Pridobljeno dne 1 February 2022.
  28. "Transcript: World Stage: Crisis in Ukraine with Estonia Prime Minister Kaja Kallas". Washington Post. February 1, 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 February 2022. Pridobljeno dne 1 February 2022.
  29. Whyte, Andrew (18 February 2022). "First batch of Estonia-donated Javelin missiles arrive in Ukraine". ERR.ee. Pridobljeno dne 22 February 2022.
  30. Wright, Helen (22 February 2022). "Kallas: Recognition of Ukraine's breakaway republics a 'serious escalation'". ERR.ee. Pridobljeno dne 22 February 2022.
  31. Whyte, Andrew (22 February 2022). "Samost ja Aaspõllu: Kallas has steered successful course in crisis so far". ERR.ee. Pridobljeno dne 22 February 2022.
  32. Wright, Helen (23 February 2022). "Estonia, allies to trigger NATO Article 4". ERR.ee. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  33. Wright, Helen (24 February 2022). "Estonian prime minister: Everything we were afraid of has come true". ERR.ee. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  34. Cliffe, Jeremy (2022-05-11). "Europe's new Iron Lady: Estonian prime minister Kaja Kallas". New Statesman (angleščina). Pridobljeno dne 2022-05-11.
  35. Mc Mahon, Meabh (2022-03-09). "The EU has a 'moral duty' to make Ukraine a member state: Estonia PM". Euronews (angleščina). Pridobljeno dne 2022-05-12.
  36. "https://twitter.com/nexta_tv/status/1555266038446657537". Twitter (angleščina). Pridobljeno dne 2022-08-06. Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  37. Preussen, Wilhelmine (2022-07-14). "Estonian prime minister resigns, prepares to form new government". Politico.
  38. "Prisegla nova estonska vlada, Kaja Kallas ostaja premierka". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-08-06.
  39. "Estonia: New cabinet sworn into office". Deutsche Welle. Reuters. 2022-07-18.
  40. "Estland bekommt erstmals eine Regierungschefin". tagesschau.de.
  41. "Kaua hoitud saladus: Kaja Kallas on kihlatud investeerimispankuriga". Elu24 (estonščina). 2018-01-10. Pridobljeno dne 2021-03-29.
  42. "EESTI EKSPRESSI SUUR LUGU | Kaja Kallast ootab ees jaht peaministri kohale, võlgades Reformierakonna päästmine ja abiellumine". Eesti Ekspress. Pridobljeno dne 2021-03-29.
  43. "Kaja Kallas". valitsus.ee. Pridobljeno dne 2021-01-27.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]