Giorgia Meloni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Giorgia Meloni
Giorgia Meloni al Quirinale cropped.jpg
Meloni in 2022
Ministrska predsednica
Italijanske republike
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
22. oktober 2022
PredsednikSergio Mattarella
NamestnikAntonio Tajani
Matteo Salvini
PredhodnikMario Draghi
Predsednica Bratov Italije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
8. marec 2014
PredhodnikIgnazio La Russa
Osebni podatki
Rojstvo (1977-01-15) 15. januar 1977 (45 let)
Rim, Italija
Politična strankaFdI (od 2012)
PartnerjiAndrea Giambruno
Otroci1
BivališčePalazzo Chigi
Poklicpolitičarka, novinarka
PodpisGiorgia Meloni signature.png
Spletna stran[http://giorgiameloni.com]

Giorgia Meloni, italijanska političarka; * 15. januar 1977, Rim.

22. oktobra 2022 je postala predsednica italijanske vlade. Je prva ženska na tem položaju. Od leta 2006 je članica poslanske zbornice. Leta 2014 je postala vodja politične stranke Bratje Italije (FdI), od leta 2020 pa je predsednica Stranke evropskih konservativcev in reformistov.

Leta 1992 se je Melonijeva pridružila Mladinski fronti, podmladku Italijanskega socialnega gibanja (MSI), neofašistične politične stranke, ki so jo leta 1946 ustanovili nekdanji privrženci italijanskega fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Kasneje je postala nacionalna vodja Študentske akcije, študentskega gibanja Nacionalnega zavezništva (AN), postfašistične stranke, ki je leta 1995 postala pravna naslednica MSI in se usmerila proti nacionalnemu konzervativizmu. Od leta 1998 do 2002 je bila svetnica rimske province, nato pa je postala predsednica Mladinske akcije, podmladka AN. Leta 2008 je bila imenovana za ministrico za mladino v četrti vladi Silvia Berlusconija. To funkcijo je opravljala do leta 2011. Leta 2012 je soustanovila FdI, pravno naslednico AN, in leta 2014 postala njena predsednica. Neuspešno se je udeležila volitev v Evropski parlament leta 2014 in mestnih volitev v Rimu leta 2016. Po italijanskih splošnih volitvah leta 2018 je vodila FdI v opoziciji v celotnem času mandata, s čimer je FdI povečala svojo priljubljenost v javnomnenjskih raziskavah, zlasti med upravljanjem pandemije COVID-19 v Italiji s strani vlade Maria Draghija. FdI je bila edina stranka, ki v Draghijevi vladi narodne enotnosti ni sodelovala.

Je desna populistka in nacionalistka, njena politična stališča so bila opisana kot skrajno desna, kar sama zavrača. Opisuje se kot katoliška kristjanka in konservativka ter trdi, da brani "Boga, domovino in družino". Nasprotuje splavu, evtanaziji ter poroki in starševstvu istospolnih parov, saj pravi, da nuklearno družino sestavljajo izključno pari moški–ženska. Diskurz Melonijeve vključuje kritike globalizma in femonacionalistično retoriko. Nasprotuje sprejemanju nekrščanskih migrantov in multikulturalizmu, podpira pomorsko blokado za zaustavitev priseljevanja, obtožena je bila ksenofobije in islamofobije; Giorgia Meloni je krivdo za evropsko migrantsko krizo pripisala neokolonializmu. Kot zagovornica zveze NATO ohranja evroskeptične poglede na Evropsko unijo, ki jo opisuje kot evrorealistično, in se je zavzemala za boljše odnose z Rusijo pred rusko invazijo na Ukrajino leta 2022, ki jo je obsodila, in obljubila, da bo še naprej pošiljala orožje Ukrajini.

Meloni je izrazila kontroverzna stališča, kot je pohvala Mussolinija, ko je bila stara 19 let. Leta 2020 je pohvalila Giorgia Almiranteja, civilnega ministra v Mussolinijevi Italijanski socialni republiki, ki je produciral rasistično propagando in soustanovil MSI. Kljub temu je Melonijeva dejala, da ona in njena stranka obsojata tako zatiranje demokracije kot uvedbo italijanskih rasnih zakonov s strani fašističnega režima.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Photo of Giorgia Meloni in 1995
Giorgia Meloni leta 1995

Giorgia Meloni se je rodila v Rimu 15. januarja 1977.[1][2] Njen oče je bil s Sardinije, mati pa s Sicilije. Oče, davčni svetovalec, je bil leta 1995 obsojen zaradi trgovine z mamili in obsojen na devet let v španskem zaporu.[3][4] Družino je zapustil leta 1988, ko je bila Giorgia stara enajst let, in se preselil na Kanarske otoke.[5] Odraščala je v okrožju Garbatella.[5]

Leta 1992 se je pri 15 letih pridružila Mladinski fronti, podmladku italijanskega socialnega gibanja (MSI), neofašistične politične stranke, ki je razpadla leta 1995.[1] V tem času je ustanovila študentsko koordinacijo Gli Antenati (The Ancestors), ki so se udeležili protesta proti reformi javnega šolstva, ki jo je promovirala ministrica Rosa Russo Iervolino.[6]

Leta 1996 je postala nacionalna vodja Študentske akcije, študentskega gibanja postfašističnega Nacionalnega zavezništva (AN), nacionalno-konservativnega naslednika MSI, ki je zastopala to gibanje v Forumu študentskih združenj.[7] Leta 1998 je bila po zmagi na primarnih volitvah izvoljena za svetnico rimske province in na tem položaju ostala do leta 2002. Leta 2000 je bila izvoljena za nacionalno direktorico in leta 2004 postala prva ženska predsednica Youth Action, mladinskega krila AN.[8] V teh letih je delala kot varuška in natakarica v Piper Club (it; fr), enem najbolj znanih nočnih klubov v Rimu.[9][10]

Giorgia Meloni je leta 1996 diplomirala na rimskem inštitutu Amerigo Vespucci (AVI).[2][11] Po izvolitvi v italijanski parlament leta 2006 je v svojem življenjepisu zapisala, da je srednjo šolo iz jezikov zaključila s končno oceno 60/60. Podatek je bil deležen dvomov, saj AVI ni bila srednja šola za tuje jezike in ni bila usposobljena za izdajo diplome iz jezikov; namesto tega je bila srednja tehnična šola, specializirana za turistično industrijo,[12] kar je kasneje pojasnila.[13]

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Ministrica za mladino[uredi | uredi kodo]

2006 portrait of Meloni for the Chamber of Deputies
Melonijeva leta 2006

Na italijanskih splošnih volitvah leta 2006 je bila izvoljena v poslansko zbornico kot članica Nacionalnega zavezništva (AN), kjer je postala njegova najmlajša podpredsednica.[14] Istega leta je začela delati kot novinarka.[15] Leta 2006 je zagovarjala zakone, ki jih je sprejela tretja Berlusconijeva vlada, ki so koristili podjetjem premierja in medijskega mogotca Silvia Berlusconija, poleg tega pa so zavlačevali tekoča sojenja, v katera je bil vpleten. Meloni je izjavila, "Da jih je treba kontekstualizirati. To so zakoni, ki si jih je ustvaril Silvio Berlusconi. Toda to so popolnoma pošteni zakoni."[16]

Leta 2008, ko je bila stara 31 let, je bila imenovana za ministrico za mladino v četrti Berlusconijevi vladi. To funkcijo je opravljala do 16. novembra 2011, ko je bil Berlusconi zaradi finančne krize in javnih protestov prisiljen odstopiti s položaja premierja.[17] Bila je najmlajša ministrica v zgodovini združene Italije.[18] Avgusta 2008 je povabila italijanske športnike, naj bojkotirajo otvoritveno slovesnost olimpijskih iger v Pekingu v nasprotju s kitajsko politiko do Tibeta; to izjavo sta kritizirala Berlusconi, pa tudi minister za zunanje zadeve Franco Frattini.[19] Leta 2009 se je njena stranka s Forza Italia (FI) združila v Ljudstvo svobode (PdL) in prevzela predsedovanje podmladku združene stranke, imenovanemu Mlada Italija.[18] Istega leta je glasovala za zakonski odlok proti evtanaziji.[20]

Novembra 2010 je v imenu ministrstva predstavila 300 milijonov evrov vreden paket Pravica do prihodnosti. Namenjen je bil vlaganju v mlade in je vseboval pet pobud, med drugim spodbude za nove podjetnike, bonuse v korist delavcev za določen čas in posojila za zaslužne študente.[21] Novembra 2012 je napovedala svojo kandidaturo za vodenje PdL proti Angelinu Alfanu, v nasprotju s podporo stranke Montijevi vladi . Po odpovedi predizborov se je povezala s kolegoma politikoma Ignaziem La Russo in Guidom Crosettom, da bi oblikovala politiko proti Mariu Montiju, zahtevala prenovo znotraj stranke in bila tudi kritična do Berlusconijevega vodenja.[22][23]

Bratje Italije[uredi | uredi kodo]

Decembra 2012 so Melonijeva, La Russa in Crosetto ustanovili novo politično gibanje, Bratje Italije (FdI), katerega ime izhaja iz besed italijanske himne.[24][25][26] Na italijanskih splošnih volitvah leta 2013 je nastopila kot del Berlusconijeve desnosredinske koalicije in prejela 2 odstotka glasov in 9 mandatov.[27] Ponovno je bila izvoljena v poslansko zbornico Lombardije in kasneje imenovana za vodjo stranke v poslanski skupini. Na tem mestu je bila do leta 2014, ko je odstopila in se posvetila stranki. Nasledil jo je Fabio Rampelli.[28]

Predsednica Bratov Italije[uredi | uredi kodo]

Giorgia Meloni with Guido Crosetto at a FdI rally in 2014
Melonijeva z Guidom Crosettom med shodom FdI leta 2014

Marca 2014 je postala predsednica strank Bratje Italije (Fratelli d'Italia), aprila pa je s stranko nastopila na volitvah v Evropski parlament. Stranka FdI je prejela 3,7 odstotka glasov in ni presegla praga štirih odstotkov, zato ni postala evropska poslanka;[29][30]

Kot vodja stranke se je odločila skleniti zavezništvo z Ligo (Lega), ki jo vodi Matteo Salvini, in z njim sprožila več političnih kampanj proti levosredinski vladi pod vodstvom Demokratske stranke (PD), s čimer se je FdI uvrstila med evroskeptične in desničarje. populistične stranke.[31] Na italijanskih splošnih volitvah leta 2018 je FdI nastopal kot del desnosredinske koalicije [32] z Berlusconijevim Naprej, Italija, Salvinijevo Lego in <i>Mi z Italijo</i>.[33][34] Desnosredinska koalicija, v kateri se je kot glavna politična sila izkazala Liga, je dobila večino sedežev v poslanski zbornici; ker nobena politična skupina ali stranka ni dobila popolne večine, je prišlo do visečega parlamenta.[35]

Italijanske splošne volitve 2022[uredi | uredi kodo]

Pred splošnimi volitvami v Italiji leta 2022, predčasnimi volitvami, ki so bile razpisane po vladni krizi,[36][37] je bilo med desnosredinsko koalicijo dogovorjeno, da bo za premierja predlagan vodja stranke, ki bo prejela največ glasov.[38] Od julija 2022 je bila stranka Bratje Italije najvišje po raziskavah javnega mnenja,[39][40] kazalo tudi je, da bi desnosredinska koalicija lahko dobila absolutno večino v parlamentu, kar bi po mnenju nekaterih akademikov bila najbolj desna vlada v zgodovini italijanske republike.[41] Kot predsednica Evropske konservativne in reformistične stranke od leta 2020[42] je dejala, da deli izkušnje in vrednote Konservativne stranke v Združenem kraljestvu, Likuda v Izraelu in Republikanske stranke v Združenih državah Amerike.[43] Kritiki so bili skeptični do njenih trditev in so navajali njene govore o priseljevanju in pravicah LGBT.[44][45] Zavzemala se je za nižje davke, manj evropske birokracije in zaustavitev priseljevanja prek pomorske blokade,[46][47] in dejala, da bo na prvo mesto postavila nacionalne interese.[48][49][50]

Meloni in drugi vidni člani desnosredinske koalicije v Kvirinalski palači oktobra 2022

Ob rekordno nizki volilni udeležbi [51] so volilne ankete napovedale, da bo desnosredinska koalicija osvojila večino sedežev na splošnih volitvah.[52][53][54] Vodja levosredinske koalicije je kmalu po izidu volitev priznal poraz,[55] madžarski premier Orbán, poljski premier Mateusz Morawiecki, Liz Truss iz Velike Britanije in Marine Le Pen, nekdanja vodja Nacionalnega zbora (RN) v Franciji, so Melonijevi čestitali.[56][57] Po dolgih letih odsotnosti iz politike je Gianfranco Fini, nekdanji vodja MSI in AN v prvih letih Melonijeve politične kariere, izrazil zadovoljstvo nad njeno zmago, dejal, da je volil njeno stranko, in jo označil za antifašistko,[58][59] kljub njenemu zavračanju etikete, za katero meni, da je politična.[60][61][62]

Opazovalci so razpravljali o tem, kako desničarska bi bila vlada pod vodstvom Melonijeve ter katera oznaka in položaj v političnem spektru bi bila bolj točna ali realistična. Mnogi so jo različno opisovali kot prvo italijansko skrajno desno vlado po drugi svetovni vojni,[57][63] Melonijevo pa kot prvo skrajno desno voditeljico po Benitu Mussoliniju, nekateri akademiki pa so jo opisali tudi kot najbolj desno vlado od 1945.[64][65] Mnogi so dvomili o njeni usmeritvi in spomnili na Berlusconijeve in Salvinijeve ruske vezi,[66] v nasprotju z atlantizmom, ki ga je zagovarjala Giorgia Meloni.[67]

Predsednica vlade Italije[uredi | uredi kodo]

Giorgia Meloni accepting the task of forming a new government
Melonijeva sprejema nalogo oblikovanja nove vlade

Takoj po prvi seji nove zakonodajne oblasti so se v desnosredinski koaliciji začele krepiti napetosti. 13. oktobra je Berlusconi zavrnil podporo kandidaturi Ignazia La Russe, člana stranke Bratje Italije (FdI), za predsednika senata republike.[68] Uspelo mu je biti izvoljen tako, da je v prvem krogu prejel 116 glasov od 206,[69] zahvaljujoč podpori opozicijskih strank desnosredinski koaliciji.[70][71] Napetosti so še rasle, zlasti med Berlusconijem in Melonijevo, ki jo je Berlusconi v seriji pisnih zapisov v senatu označil za "pokroviteljsko, prepotentno, arogantno" in "žaljivo".[72][73] V naslednjih dneh so se napetosti po srečanjih vodstev strank sprostile in desnosredinske stranke so dosegle dogovor o oblikovanju nove vlade.[74]

20. oktobra so se uradno začela posvetovanja med predsednikom Sergiom Mattarello in strankami. Naslednji dan so delegati FdI, Lige, FI in Civics of Italy – Us Moderates – MAIE sporočili Mattarelli, da so dosegli dogovor o oblikovanju koalicijske vlade z Melonijevo kot premierko.[75][76] Popoldne je Mattarella je Giorgio Meloni poklical v Kvirinalsko palačo in ji podelil mandat za sestavo vlade.[77] Nalogo je sprejela in še isti dan objavila sestavo svoje vlade, ki je uradno zaprisegla 22. oktobra.[78][79][80] Giorgia Meloni prva ženska na mestu predsednice vlade.[81][82][83]

Politična stališča[uredi | uredi kodo]

Giorgia Meloni speaking at the CPAC in Florida in 2022
Med govorom na konservativni politični akcijski konferenci leta 2022 na Floridi

Opazovalci so politična stališča Giorgie Meloni opisali kot skrajno desna.[84][85][86] V intervjuju z Nicholasom Farrellom iz The Spectatorja julija 2022 je Meloni zavrnila opise svoje politike kot skrajno desne in jo označila za klevetniško kampanjo njenih nasprotnikov.[87] Sebe je opisala kot mainstream konservativko.[88][89] Poleg tega je bila Melonijeva opisana kot trdo desna,[90] desničarska populistka,[91][92] in nacionalistka.[93][94][95]

Melonijeva je večkrat označena kot blizu Viktorju Orbánu, predsedniku madžarske vlade in vodji Fidesza,[96][97] Nacionalnega zbora v Franciji in politične stranke Vox v Španiji,[98][99] Giorgia Meloni je svojo politično stranko Bratje Italije (FdI) sama opisala kot glavno tokovno konservativno stranko[100] in je omalovaževala njene postfašistične korenine.[54][101] Je naklonjena prezidentizmu in podpira spremembo italijanske ustave.[1]

Zunanja politika[uredi | uredi kodo]

Melonijeva je leta 2011 glasovala za vojaško intervencijo v Libiji; leta 2019 je kritizirala francosko utemeljitev za intervencijo in navedla, da je do nje prišlo zaradi nasprotovanja Moamerja Gadafija franku CFA.[102][103] Kritična je do odnosov Italije s Savdsko Arabijo in Katarjem, pri čemer trdi, da ti državi "sistematično in namerno širita fundamentalistične teorije, ki so glavni vzroki za rast islamskega fundamentalizma ".[104] Nasprotovala je odločitvi, da finale Supercoppa Italiana gosti Savdska Arabija, in izjavila, da bi morala Italija aktivno izpostaviti vprašanje človekovih pravic v Savdski Arabiji.[105] Melonijeva se je zavzemala za izgon indijskega veleposlanika v Italiji zaradi primera Enrica Lexie,[106] in pozvala Alessandra Del Piera, naj zavrne igranje v indijski superligi, dokler se pridržani italijanski marinci ne vrnejo.[107] Po primeru bogokletja Asia Bibi je kritizirala, kot je rekla, "molk Zahoda" in zagovarjala odločnejšo držo mednarodne skupnosti proti kršitvam človekovih pravic v Pakistanu.[108]

Pred rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bila Giorgia Meloni za boljše odnose z Rusijo in je čestitala Vladimirju Putinu za njegovo ponovno izvolitev za predsednika leta 2018.[109] V svoji biografski knjigi Jaz sem Giorgia iz leta 2021 je zapisala, da Rusija pod Putinom brani evropske vrednote in krščansko identiteto.[110] Od takrat je obsodila invazijo in se zavezala, da bo še naprej pošiljala orožje v Ukrajino,[111][112][113][114] Podpira NATO,[115] čeprav ohranja evroskeptične poglede na Evropsko unijo,[116][117][118] pred tem pa je tudi zagovarjala izstop iz evroobmočja . [119] [120] Zavrača oznako evroskeptika in daje prednost evrorealizmu konfederalne Evrope suverenih držav. [121] Kritičarka Kitajske je zagovornica tesnejših vezi med Italijo in Tajvanom. [122] [123] Na Hrvaškem je kontroverzna osebnost zaradi svojih italijanskih iredentističnih izjav, v katerih je zahtevala Dalmacijo in Istro, ter zaradi nasprotovanja hrvaškemu vstopu v Evropsko unijo zaradi nerešenega spora glede lastnine izgnanih Italijanov po drugi svetovni vojni iz teh dveh hrvaških regije. [124] [125]

Pandemija COVID-19 in cepiva[uredi | uredi kodo]

Meloni je pokazala nasprotovanje cepivu. Svoje hčerke med pandemijo COVID-19 v Italiji denimo ni cepila, ker "to ni vera".[126][127][128] Bila je kritizirana zaradi svojih izjav o cepivih in COVID-19, ko je izjavila, da je verjetnost, da nekdo, star 0–19 let, umre zaradi COVID-19, enaka verjetnosti, da bi ga zadela strela.[129][130] Potem ko je njena stranka zmagala na splošnih volitvah v Italiji leta 2022, so se zavezali, da bodo pregledali stališča, ki jih je zavzela italijanska vlada med pandemijo COVID-19, in ukinili veljavni odlok o cepljenju proti COVID-19 za zdravstvene delavce.[131]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Giorgia Meloni ima s svojim partnerjem Andreo Giambrunom hčerko Ginevro.[132][133] Partner je novinar, ki dela za televizijski kanal Mediaset Silvia Berlusconija.[134] Povedala je, da je katoliška kristjanka in je svojo versko identiteto deloma uporabila za pomoč pri izgradnji svoje nacionalne znamke. Leta 2019 je v govoru na shodu v Rimu dejala: "Jaz sem Giorgia. Sem ženska, sem mati, sem Italijanka, sem kristjanka."[1][135][136] Septembra 2022 naj bi se še naprej oklepala starega italijanskega fašističnega slogana "Bog, domovina in družina". Povedala je, da zameri, da jo povezujejo s fašistično preteklostjo Italije.[137]

Melonijeva je zaprisežena ljubiteljica fantazijskih pripovedi, zlasti Gospodarja prstanov Johna R. R. Tolkiena. Kot mladinska aktivistka italijanskega socialnega gibanja (MSI) se je udeležila festivala Camp Hobbit in pela skupaj s skrajno desničarsko folk skupino Compagnia dell'Anello (it), poimenovano po The Fellowship of the Ring.[138] Pozneje je svojo politično konferenco poimenovala Atreju, po junaku romana Neskončna zgodba.[139] Za The New York Times je povedala: "Mislim, da bi Tolkien lahko povedal bolje kot mi, v kaj verjamejo konzervativci."[140] Poleg Tolkiena ji je všeč britanski konservativni filozof Roger Scruton in dejala: "Če bi bila Britanka, bi bila torijevka."[141]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Meloni, Giorgia (2011). Noi crediamo [We believe]. Saggi (italijanščina). Podda, Stefano (curator) (paperback izd.). Milan: Sperling & Kupfer, Mondadori. str. XXVII, 164. ISBN 978-8-8200-4932-4. OCLC 898518765. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 August 2019. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  • Meloni, Giorgia; Meluzzi, Alessandro; Mercurio, Valentina (2019). Mafia nigeriana. Origini, rituali, crimini [Nigerian mafia. Origins, rituals, crimes]. I saggi (italijanščina) (paperback izd.). Mantova: Oligo Editore. ISBN 978-8-8857-2325-2. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  • Meloni, Giorgia (2021). Io sono Giorgia, le mie radici, le mie idee [I am Giorgia, my roots, my ideas]. Saggi (italijanščina) (paperback izd.). Rome: Rizzoli. ISBN 978-8-8171-5468-0.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Pietromarchi, Virginia (19 September 2022). "Who is Italy's leadership hopeful Giorgia Meloni?". Al Jazeera. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 September 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  2. 2,0 2,1 "Biografia del ministro Giorgia Meloni" [Biography of Minister Giorgia Meloni] (italijanščina). Chigi Palace. November 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 March 2021. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  3. "Giorgia Meloni, il racconto della stampa spagnola sul padre (che la abbandonò da piccola): 'Fu condannato per traffico di droga'" [Giorgia Meloni, from the Spanish press about her father (who abandoned her as a child): 'He was convicted of drug trafficking']. Il Fatto Quotidiano (italijanščina). 28 September 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 October 2022. Pridobljeno dne 1 October 2022.
  4. Pistilli, Clemente (29 September 2022). "Il padre di Giorgia Meloni fu condannato per narcotraffico, il racconto della stampa spagnola" [Giorgia Meloni's father was convicted of drug trafficking, the story from the Spanish press]. La Repubblica (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 October 2022. Pridobljeno dne 6 October 2022.
  5. 5,0 5,1 Dell'Arti, Giorgio; Spada, Alberto (27 May 2014). "Giorgia Meloni". Corriere della Sera (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 November 2014. Pridobljeno dne 11 August 2022.
  6. Fontana, Simone (28 July 2022). "Da dove arriva Giorgia Meloni, l'ultima fiamma della destra" [Where does Giorgia Meloni, the last flame of the right, come from]. laRegione Ticino (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 August 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  7. "'Woman, mother, Christian' guides Italian far-right to brink of power". Euractiv. 10 August 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 August 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  8. Giuffrida, Angela (17 September 2022). "God, family, fatherland – how Giorgia Meloni has taken Italy's far right to the brink of power". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 September 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  9. "Meloni, da barman a tata... a ministro: 'Ho fatto tutti i lavori e ne sono fiera'" [Meloni, from barman to nanny... to minister: 'I did all the jobs and I'm proud of it']. Blitz Quotidiano (italijanščina). 17 April 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 April 2021. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  10. Guerzoni, Monica (17 January 2013). "Giorgia Meloni : 'Io militante ventenne e i Lego con la figlia di Fiorello'" [Giorgia Meloni: 'I am a militant in my twenties and Legos with Fiorello's daughter']. Corriere della Sera (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 March 2021. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  11. "Curriculum Vitae di Giorgia Meloni" [Giorgia Meloni's Curriculum Vitae] (PDF) (italijanščina). Commune of Rome. 16 September 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5 August 2022. Pridobljeno dne 30 August 2022.
  12. Nuzzo, Alessandro (1 September 2022). "Che scuola ha fatto Giorgia Meloni: cosa sappiamo sul curriculum della leader di FdI" [What school did Giorgia Meloni go to: what do we know about the curriculum of the FdI leader]. Money.it (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 September 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  13. "Nel curriculum di Meloni c'è qualcosa che non torna?" [Is there anything wrong with Meloni's curriculum?]. Pagella Politica (italijanščina). 16 August 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 August 2022. Pridobljeno dne 30 August 2022.
  14. "Meloni: Italy's far-right 'Christian mother' on brink of power". France 24. Agence France-Presse. 21 September 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 September 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  15. "Ordine dei giornalisti del Lazio" [Order of Journalists of Lazio] (italijanščina). Italian Order of Journalists. 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 March 2011. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  16. "Giorgia Meloni". Corsera Magazine (italijanščina). 7 December 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 October 2007. Pridobljeno dne 11 August 2022.
  17. Naím, Moisés (19 September 2022). "Who is Giorgia Meloni?". El País. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 September 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  18. 18,0 18,1 "Giorgia Meloni". Il Sole 24 Ore (italijanščina). 8 February 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 December 2017. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  19. "Giorgia Meloni a Tatanka: 'Ho chiesto un gesto, non di non gareggiare'" [Giorgia Meloni to Tatanka: 'I asked for a gesture, not not to compete']. L'Occidentale (italijanščina). 6 August 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 August 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  20. Telese, Luca (8 February 2009). "La Meloni: 'Caro Fini, ecco perché non ti seguo'" [La Meloni: 'Dear Fini, that's why I don't follow you']. Il Giornale (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 August 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  21. "Diritto al futuro: 300 milioni di euro per il domani dei giovani" [Right to the future: 300 million euros for the future of young people]. Confini Online (italijanščina). 3 December 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 September 2022. Pridobljeno dne 11 August 2022.
  22. Sala, Alessandro (20 November 2012). "Pdl, primarie in fumo. La rabbia dei giovani" [PDL, primary in smoke. The anger of young people]. Corriere della Sera (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 May 2014. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  23. "Crosetto e Meloni dal Pdl a 'Fratelli d'Italia': trattativa con La Russa su nome e simbolo" [Crosetto and Meloni from the PDL to 'Fratelli d'Italia': negotiation with La Russa on name and symbol]. La Repubblica (italijanščina). 20 December 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 September 2019. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  24. Piccolillo, Virginia (16 December 2012). "Pdl, il giorno dei montiani. 'No a scissioni'" [PDL, the day of the Montians. 'No to splits']. Corriere della Sera (italijanščina). str. 7. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 October 2015. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  25. Guerzoni, Monica (17 December 2012). "Appello a Monti e guerra alla sinistra. Il Pdl si ricompatta" [Appeal to Monti and war on the left. The PDL regroups]. Corriere della Sera (italijanščina). str. 6. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 February 2014. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  26. Balmer, Crispian (26 September 2022). "Nationalist Meloni set to smash Italy's glass ceiling, become premier". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 October 2022. Pridobljeno dne 13 October 2022.
  27. "Camera del 24 Febbraio 2013" [Chamber of February 24, 2013]. Eligendo Archivio (italijanščina). Italian Ministry of the Interior. 24 February 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 July 2015. Pridobljeno dne 5 November 2021.
  28. "E' Fabio Rampelli il nuovo Capogruppo di Fratelli d'Italia – Alleanza Nazionale" [Fabio Rampelli is the new Group Leader of Brothers of Italy – National Alliance]. Fratelli d'Italia (italijanščina). 17 June 104. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 July 2014. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  29. "Europee, Bonafè (Pd) è la più votata. Elette Mussolini, Picierno e Matera" [European, Bonafè (Pd) is the most voted. Elette Mussolini, Picierno and Matera]. Corriere della Sera (italijanščina). 16 May 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 June 2014. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  30. "Elezioni europee 2014, i risultati definitivi in Italia e Europa" [European elections 2014, the definitive results in Italy and Europe]. LeggiOggi (italijanščina). 26 May 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 August 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  31. "Matteo Salvini e la nuova mappa della destra, fra Giorgia Meloni e Roberto Maroni" [Matteo Salvini and the new map of the right, between Giorgia Meloni and Roberto Maroni]. Formiche.net (italijanščina). 2 March 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 June 2021. Pridobljeno dne 6 June 2021.
  32. Barigazzi, Jacopo (25 February 2018). "Far-right leader rejects idea of Emma Bonino as Italy's PM". Politico Europe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 July 2019. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  33. Sala, Alessandro (3 April 2018). "Elezioni 2018: M5S primo partito, nel centrodestra la Lega supera FI" [Elections 2018: M5S first party, in the centre-right the League overcomes FI]. Corriere della Sera (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 November 2021. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  34. "Elezioni 2018 – Collegio uninominale di Latina" [Elections 2018 – Latina single-member college] (italijanščina). Italian Ministry of the Interior. 4 March 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 February 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  35. Matteucci, Piera (4 March 2018). "Elezioni politiche: vincono M5s e Lega. Crollo del Partito democratico. Centrodestra prima coalizione. Il Carroccio sorpassa Forza Italia" [Political elections: M5s and Lega win. Collapse of the Democratic Party. Centre-right first coalition. The Carroccio overtakes Forza Italia]. La Repubblica (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 July 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  36. Roberts, Hannah (22 July 2022). "Berlusconi's big lunch: How Italy's right ousted Mario Draghi". Politico Europe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 August 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  37. Roberts, Hannah (29 July 2022). "Russian links to Italian right threaten Meloni's election campaign". Politico Europe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 August 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  38. Roberts, Hannah (10 August 2022). "I'm not a fascist — I like the Tories, says Italy's far-right leader". Politico Europe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 August 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  39. Broder, David (22 July 2022). "The Future Is Italy, and It's Bleak". The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 August 2022. Pridobljeno dne 28 September 2022.
  40. "Brothers of Italy, the far-right party on the cusp of power". France 24. Agence France-Press. 24 July 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 July 2022. Pridobljeno dne 25 July 2022.
  41. Roberts, Hannah (3 August 2022). "Italy confronts its fascist past as the right prepares for power". Politico Europe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 August 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  42. Steven, Martin; Szczerbiak, Aleks (6 May 2022). "Conservatism and 'Eurorealism' in the European Parliament: the European Conservatives and Reformists under the leadership of Poland's Law and Justice". European Politics and Society: 1–18. doi:10.1080/23745118.2022.2065725. ISSN 2374-5118.
  43. "Il segnale di Meloni alla stampa estera: 'Nessuna svolta autoritaria, la destra italiana ha consegnato il fascismo alla storia da decenni'" [Meloni's signal to the foreign press: 'No authoritarian turning point, the Italian right has consigned fascism to history for decades']. Il Fatto Quotidiano (italijanščina). 10 August 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 August 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  44. Giuffrida, Angela (11 August 2022). "Scepticism over Giorgia Meloni's claim 'fascism is history' in Italian far right". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 August 2022. Pridobljeno dne 15 August 2022.
  45. "Italy elections: Far-right party sacks candidate for Hitler praise". BBC. 20 September 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 September 2022. Pridobljeno dne 20 September 2022.
  46. "Italian leadership nominee calls for blockade on Libya to stop migrants". Libya Update. 8 August 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 October 2022. Pridobljeno dne 7 October 2022.
  47. Nielsen, Nikolaj (28 September 2022). "Meloni's navy-blockade plan to stop Libya migrants 'unlikely'". Euobserver. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 September 2022. Pridobljeno dne 28 September 2022.
  48. Riegert, Bernd (26 September 2022). "Italy election: Who is Giorgia Meloni, the star of the far right?". Deutsche Welle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 September 2022. Pridobljeno dne 28 September 2022.
  49. "Giorgia Meloni says she will put Italy first in tackling high energy costs". The Guardian. Associated Press. 1 October 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 October 2022. Pridobljeno dne 5 October 2022.
  50. Roberts, Hannah (1 October 2022). "Italy's national interests take top priority, Meloni vows in first speech since elections". Politico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 October 2022. Pridobljeno dne 5 October 2022.
  51. "Proiezioni: FdI primo partito. Calano M5s, Lega e Forza Italia. Pd al 19%, Terzo polo al 7%" [Projections: FdI first party. Calano M5s, Lega and Forza Italia. Pd at 19%, Third pole at 7%]. RAI (italijanščina). 26 September 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 September 2022. Pridobljeno dne 26 September 2022.
  52. Kirby, Paul (25 September 2022). "Giorgia Meloni: Italy's far-right wins election and vows to govern for all". BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 September 2022. Pridobljeno dne 25 September 2022.
  53. "Speciale Elezioni 2022 di RaiNews" [RaiNews Election Special 2022]. RAI (italijanščina). 25 September 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 September 2022. Pridobljeno dne 25 September 2022.
  54. 54,0 54,1 Amante, Angelo; Balmer, Crispian (25 September 2022). "Italy's right wing, led by Meloni, wins election, exit polls say". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 September 2022. Pridobljeno dne 25 September 2022.
  55. Reuters (25 September 2022). "Italy's centre-left Democratic Party concedes election defeat". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 September 2022. Pridobljeno dne 26 September 2022.
  56. "Political reaction to Italian election outcome". Reuters. 26 September 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 September 2022. Pridobljeno dne 26 September 2022.
  57. 57,0 57,1 "Italy election: Meloni says center-right bloc has 'clear' mandate". Deutsche Welle. 26 September 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 September 2022. Pridobljeno dne 26 September 2022.
  58. "Gianfranco Fini: 'Meloni? Ho sempre creduto in lei, è antifascista'" [Gianfranco Fini: 'Meloni? I've always believed in her, she's an anti-fascist']. Sky TG24 (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 October 2022. Pridobljeno dne 18 October 2022.
  59. De Robertis, Pierfrancesco (10 October 2020). "Fini e i fantasmi della destra di governo" [Fini and the ghosts of the right-wing government]. Quotidiano Nazionale (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 October 2022. Pridobljeno dne 18 October 2022.
  60. "Meloni (Fratelli d'Italia): 'L'antifascismo l'ho visto a Livorno quando mi hanno sputato. Mi sono rotta di parlare di storia'" [Meloni (Brothers of Italy): 'I saw anti-fascism in Livorno when they spat on me. I'm tired of talking about history'] (italijanščina). La7. 16 February 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 August 2022. Pridobljeno dne 18 October 2022.
  61. Lavia, Mario (11 October 2021). "Lei è Giorgia | Non è fascista, la Meloni, ma nemmeno antifascista. Così le prende da tutti ed è colpa sua" [She is Giorgia | Meloni isn't a fascist, but she isn't an anti-fascist either. So she's attacked by everyone and it's her fault]. Linkiesta (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 August 2022. Pridobljeno dne 18 October 2022.
  62. Sansonetti, Piero (12 August 2022). "Giorgia Meloni è antifascista, lo dica chiaramente!" [Giorgia Meloni is an anti-fascist, she should says it clearly]. Il Riformista (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 August 2022. Pridobljeno dne 18 October 2022.
  63. Barry, Colleen; Cook, Lorne (26 September 2022). "Italy's EU partners vigilant as far right set to take power". AP News. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 September 2022. Pridobljeno dne 27 September 2022.
  64. Leali, Giorgio; Roberts, Hannah (25 September 2022). "Italy on track to elect most right-wing government since Mussolini". Politico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 September 2022. Pridobljeno dne 27 September 2022.
  65. Braithwaite, Sharon; DiDonato, Valentina; Fox, Kara; Mortensen, Antonia; Nadeau, Barbie Latza; Ruotolo, Nicola (26 September 2022). "Giorgia Meloni claims victory to become Italy's most far-right prime minister since Mussolini". CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 September 2022. Pridobljeno dne 26 September 2022.
  66. D'Emilio, Frances; Winfield, Nicole; Zampano, Giada (27 September 2022). "First female premier poised to take helm of Italy government". AP News. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 October 2022. Pridobljeno dne 27 September 2022.
  67. D'Emilio, Frances; Winfield, Nicole; Zampano, Giada (26 September 2022). "Italy shifts to the right as voters reward Meloni's party". AP News. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 September 2022. Pridobljeno dne 27 September 2022.
  68. "Governo, la Lega indica Fontana per la Camera. La Russa eletto in Senato senza l'appoggio di FI". Il Foglio (italijanščina). 13 October 2022. Pridobljeno dne 20 October 2022.
  69. "Senato, Ignazio La Russa eletto presidente". Sky TG24 (italijanščina). Pridobljeno dne 20 October 2022.
  70. "Chi ha votato La Russa dall'opposizione?". Il Post (italijanščina). 13 October 2022. Pridobljeno dne 20 October 2022.
  71. Buconi, Asia (13 October 2022). "Quei 17 franchi tiratori che hanno votato La Russa dall'opposizione". nextQuotidiano (italijanščina). Pridobljeno dne 20 October 2022.
  72. "Berlusconi calls Meloni arrogant in written notes in Senate". ANSA. 14 October 2022. Pridobljeno dne 20 October 2022.
  73. Kington, Tom (17 October 2022). "Silvio Berlusconi undercuts Italian coalition by labelling Meloni arrogant". ISSN 0140-0460. Pridobljeno dne 20 October 2022.
  74. Kirby, Paul (21 October 2022). "Italy Meloni: Far-right leader agrees to form government". BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 October 2022. Pridobljeno dne 21 October 2022.
  75. "Consultazioni per la formazione del nuovo governo". Quirinale (italijanščina). 20 October 2022. Pridobljeno dne 21 October 2022.
  76. Horowitz, Jason (21 October 2022). "Giorgia Meloni Gets Go-Ahead for New Italian Government". The New York Times. ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 October 2022. Pridobljeno dne 21 October 2022.
  77. "Italy Meloni: Far-right leader agrees to form government". The Local. 21 October 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 October 2022. Pridobljeno dne 21 October 2022.
  78. "Il governo Meloni giura oggi al Quirinale" [The Meloni government swears today at the Quirinale] (italijanščina). RAI. 21 October 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 October 2022. Pridobljeno dne 21 October 2022. Updated as of 22 October 2022.
  79. "Nuovo governo, le news. Alle 10 il giuramento di Giorgia Meloni e dei ministri" [New government, the news. At 10 the oath of Giorgia Meloni and the ministers]. Sky TG24 (italijanščina). 21 October 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 October 2022. Pridobljeno dne 21 October 2022. Updated as of 22 October 2022.
  80. Harlan, Chico; Pitrelli, Stefano (21 October 2022). "Meloni sworn in as Italy's first female prime minister". The Washington Post. ISSN 0190-8286. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 October 2022. Pridobljeno dne 22 October 2022.
  81. Amante, Angelo; Weir, Keith (21 October 2022). "Meloni takes charge as PM as Italy swings to the right". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 October 2022. Pridobljeno dne 21 October 2022.
  82. "Presidential palace says Giorgia Meloni forms government, giving Italy first far-right-led coalition since World War II". ABC News. Associated Press. 21 October 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 October 2022. Pridobljeno dne 21 October 2022.
  83. "Far-right Meloni set to become Italy's first woman PM". France 24. Agence France-Presse. 21 October 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 October 2022. Pridobljeno dne 21 October 2022.
  84. Harlan, Chico; Pitrelli, Stefano (13 September 2022). "A far-right politician is poised to become Italy's first female leader". The Washington Post. ISSN 0190-8286. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 September 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  85. Khrebtan-Hörhager, Julia; Pyatovskaya, Evgeniya (19 September 2022). "Giorgia Meloni – the political provocateur set to become Italy's first far-right leader since Mussolini". The Conversation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 October 2022. Pridobljeno dne 13 October 2022.
  86. Taube, Friedel (30 August 2018). "Women increasingly drawn to right-wing populist parties, study shows". Deutsche Welle. Pridobljeno dne 3 October 2022.
  87. Farrell, Nicholas (20 July 2022). "Is Giorgia Meloni the most dangerous woman in Europe?". The Spectator. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 August 2022. Pridobljeno dne 21 August 2022.
  88. Tharoor, Ishaan (27 September 2022). "Italy's Meloni: The mainstreaming of the West's far right is complete". The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 September 2022. Pridobljeno dne 20 October 2022.
  89. Farrell, Nicholas (27 September 2022). "It is absurd to call Giorgia Meloni 'far right'". The Daily Telegraph. ISSN 0307-1235. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 September 2022. Pridobljeno dne 28 September 2022.
  90. Horowitz, Jason (24 September 2022). "Italian Voters Appear Ready to Turn a Page for Europe". The New York Times. ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 September 2022. Pridobljeno dne 25 September 2022.
  91. "Italian far-right star turns against Russia". EUobserver. 30 May 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 May 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  92. von Nahmen, Alexandra (20 September 2022). "Italy's election: Giorgia Meloni, far-right favorite for prime minister, appeals to disgruntled voters". Deutsche Welle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 September 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  93. Hutt, David; Schad, Verena (24 August 2022). "Ukraine war: How has Russia's invasion changed Europe?". Euronews. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 September 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  94. Amante, Angelo; Balmer, Crispian; Vagnoni, Giselda (25 August 2022). "Italy's Meloni says public finances will be safe in her hands". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 September 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  95. Balmer, Crispian (26 September 2022). "Italy's right wing, led by Meloni, wins election, exit polls say". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 September 2022. Pridobljeno dne 20 October 2022.
  96. "FdI, Orbán scrive a Meloni: "Collaboriamo, abbiamo una visione comune del mondo: lottiamo insieme"" [FdI, Orbán writes to Meloni: "We collaborate, we have a common vision of the world: we fight together"]. la Repubblica (italijanščina). 25 February 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 September 2022. Pridobljeno dne 29 September 2022.
  97. Prestigiacomo, Dario (3 February 2020). "Meloni difende Orban: 'Ue contro di lui perché si batte per la sovranità'" [Meloni defends Orban: 'EU against him because it fights for sovereignty']. Europa Today (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 April 2021. Pridobljeno dne 29 September 2022.
  98. "Ue, Meloni incontra a Madrid Santiago Abascal. 'Totale sintonia tra FdI e Vox per rafforzare Ecr'" [EU, Meloni meets Santiago Abascal in Madrid. 'Total harmony between FdI and Vox to strengthen Ecr']. Secolo d'Italia (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 September 2022. Pridobljeno dne 29 September 2022.
  99. Roméo, Lou (24 July 2022). "Brothers of Italy, the far-right party on the cusp of power". France 24. Agence France-Presse. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 July 2022. Pridobljeno dne 20 September 2022.
  100. "Italy's frontrunner party suspends candidate over Hitler praise". Reuters. 20 September 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 September 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  101. "Italy's right-wing, led by Meloni wins election, according to exit polls". France 24. Agence France-Presse. 25 September 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 September 2022. Pridobljeno dne 20 October 2022.
  102. "Giorgia Meloni continua ad attaccare la Francia, ma anche lei votò per l'intervento in Libia" [Giorgia Meloni continues to attack France, but she too voted for intervention in Libya]. Giornalettismo (italijanščina). 12 April 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 September 2022. Pridobljeno dne 1 September 2022.
  103. "Giorgia Meloni: "La Francia ha bombardato la Libia quando Gheddafi progettava di uscire dal Franco africano"" [Giorgia Meloni: "France bombed Libya when Gaddafi planned to leave the African franc"]. Libero Quotidiano (italijanščina). 27 January 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 September 2022. Pridobljeno dne 2 September 2022.
  104. "Meloni contro Renzi: "Vergognoso spot all'Arabia Saudita, Stato che nega i diritti alle donne"". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 September 2022. Pridobljeno dne 1 September 2022.
  105. "Supercoppa Juventus-Milan in Arabia Saudita, Giorgia Meloni: 'Dove c'è la Sharia offende le donne'" [Juventus-Milan Super Cup in Saudi Arabia, Giorgia Meloni: 'Where there is Sharia it offends women']. Oggi Notizie (italijanščina). 9 January 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 September 2022. Pridobljeno dne 1 September 2022.
  106. "Maro' | Meloni a Letta: 'Rimandiamo indietro l'Ambasciatore Indiano'" [Maro '& # 124; Meloni a Letta: 'We send back the Indian Ambassador']. Roma Daily News (italijanščina). 10 July 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 September 2022. Pridobljeno dne 1 September 2022.
  107. "Del Piero giocherà in India. La Meloni: 'Non andare, fallo per i marò'" [Del Piero will play in India. La Meloni: 'Don't go, do it for the marines']. Il Giornale (italijanščina). 28 August 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 September 2022. Pridobljeno dne 1 September 2022.
  108. "Meloni: 'L'Italia dimostri di avere a cuore Asia Bibi e le conceda asilo politico'" [Meloni: 'Italy shows that it has Asia Bibi at heart and grants her political asylum']. Tempi (italijanščina). 7 November 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 September 2022. Pridobljeno dne 1 September 2022.
  109. "Italy's right-wing party leaders congratulate Putin on re-election". The Local. 19 March 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 September 2022. Pridobljeno dne 17 October 2022.
  110. Saviano, Roberto (24 September 2022). "Giorgia Meloni is a danger to Italy and the rest of Europe". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 September 2022. Pridobljeno dne 28 September 2022.
  111. "Italy's Meloni: Right-wing government is 'nothing to fear'". Politico Europe. 23 July 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 July 2022. Pridobljeno dne 23 July 2022.
  112. Vitale, Giovanna (25 March 2022). "FdI, Giorgia l'atlantista: le metamorfosi di Meloni" [FdI, Giorgia the Atlantist: Meloni's metamorphoses]. La Repubblica (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 May 2022. Pridobljeno dne 6 October 2022.
  113. "L'atlantismo di Giorgia Meloni è un fatto piuttosto recente" [Giorgia Meloni's Atlanticism is a rather recent fact]. Il Post (italijanščina). 5 September 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 September 2022. Pridobljeno dne 6 October 2022.
  114. Castaldi, Roberto (8 September 2022). "Il programma di Fratelli d'Italia: nazionalista, atlantista, contro una maggiore integrazione europea" [The Brothers of Italy programme: nationalist, Atlantist, against greater European integration]. Euractiv (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 September 2022. Pridobljeno dne 6 October 2022.
  115. Rankin, Jennifer (18 September 2022). "Far-right favourite to be Italy's next PM softens on EU as election looms". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 September 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  116. "Who is Giorgia Meloni, Italy's likely next prime minister?". The Local Italy. 24 August 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 September 2022. Pridobljeno dne 21 September 2022.
  117. Carrer, Gabriele (10 October 2022). "Euro-realismo o conservatorismo? Il dilemma (esistenziale) di Giorgia Meloni" [Euro-realism or conservatism? Giorgia Meloni's (existential) dilemma]. Formiche (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 October 2022. Pridobljeno dne 20 October 2022.
  118. "Euro-realist or conservative champion? Giorgia Meloni's dilemma". Decode39. 11 October 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 October 2022. Pridobljeno dne 20 October 2022.
  119. "Le giravolte di Meloni sull'euro e il sogno impossibile di un'altra Ue" [Meloni's twists and turns on the euro and the impossible dream of another EU]. La Stampa (italijanščina). 26 July 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 August 2022. Pridobljeno dne 11 August 2022.
  120. Lamberti, Giovanni (10 August 2022). "Meloni 'rassicura' la Ue, se il centrodestra vincerà 'l'Italia non uscirà dall'euro'" [Meloni 'reassures' the EU, if the centre-right wins 'Italy will not leave the euro'] (italijanščina). Agenzia Giornalistica Italia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 August 2022. Pridobljeno dne 11 August 2022.
  121. Sondel-Cedarmas, Joanna (2022). "Giorgia Meloni's New Europe: Europe of Sovereign Nations in the Brothers of Italy Party Manifestos". V Berti, Francesco (ur.). The Right-Wing Critique of Europe. London: Taylor & Francis. doi:10.4324/9781003226123-8. ISBN 978-1-0005-2042-2.
  122. "Italy's PM hopeful has concerns over China, vows closer ties with Taiwan". Focus Taiwan. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 September 2022. Pridobljeno dne 23 September 2022.
  123. Meacci, Ludovica (27 September 2022). "Italy's Right Is Torn on Ukraine but United on China". Foreign Policy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 September 2022. Pridobljeno dne 4 October 2022.
  124. Pavičić, Milan (26 September 2022). "Buduća talijanska premijerka svojata dijelove Hrvatske, bila je zgrožena našim ulaskom u EU" [The future Italian prime minister, who claims parts of Croatia, was appalled by our entry into the EU]. Telegram.hr (hrvaščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 September 2022. Pridobljeno dne 26 September 2022.
  125. Bešker, Inoslav (26 September 2022). "Antipatija Meloni spram Hrvatske je poznata, ali trijumf Desnog centra nije kataklizma. Evo zašto" [Meloni's antipathy towards Croatia is well known, but the triumph of the Centre-right isn't a cataclysm. Here's why]. Jutarnji list (hrvaščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 September 2022. Pridobljeno dne 27 September 2022.
  126. "Covid, Meloni: 'Non vaccino mia figlia perché non è una religione'" [Covid, Meloni: 'I don't vaccinate my daughter because it's not a religion']. La Repubblica (italijanščina). 8 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 August 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  127. "Covid, Meloni: 'Non vaccino mia figlia'" [Covid, Meloni: 'I don't vaccinate my daughter']. Adnkronos (italijanščina). 8 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 June 2022. Pridobljeno dne 17 June 2022.
  128. "'Non vaccino mia figlia'. Su una cosa almeno Salvini e Meloni sono d'accordo" ['I don't vaccinate my daughter.' On one thing at least Salvini and Meloni agree]. Huffington Post (italijanščina). 9 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 September 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  129. "Meloni: 'Un ragazzo ha le stesse possibilità di morire per un fulmine che di Covid'. La replica di Burioni" [Meloni: 'A boy has the same chance of dying from lightning as from Covid'. Burioni's reply]. L'Unione Sarda (italijanščina). 8 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 March 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  130. "Fulmini e Covid-19: cosa non torna nei dati di Meloni" [Lightning and COVID-19: what doesn't add up in Meloni's data]. Pagella Politica (italijanščina). 9 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 May 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  131. Roberts, Hannah (30 September 2022). "Brothers of Italy prepare to roll back COVID rules". Politico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 October 2022. Pridobljeno dne 2 October 2022.
  132. "Ginevra, 'sorellina d'Italia': è nata la bambina di Giorgia Meloni" [Geneva, 'little sister of Italy': Giorgia Meloni's baby girl was born]. Corriere della Sera (italijanščina). 16 September 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 March 2020. Pridobljeno dne 14 August 2022.
  133. "A destra vogliono una famiglia tradizionale. Ma non per loro" [On the right they want a traditional family. But not for them]. La Repubblica (italijanščina). 30 August 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 September 2022. Pridobljeno dne 5 September 2022.
  134. Bonamoneta, Giorgia (27 June 2021). "'Chi è Andrea Giambruno compagno di Giorgia Meloni" ['Who is Andrea Giambruno companion of Giorgia Meloni]. Money.it (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 August 2022. Pridobljeno dne 14 August 2022. Updated 12 January 2022.
  135. "'Woman, mother, Christian' guides Italian far-right to brink of power". Euractiv. Associated Press. 10 August 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 August 2022. Pridobljeno dne 20 September 2022.
  136. "Meloni, Salvini, Berlusconi: The key figures in Italy's likely new government". The Local. 26 September 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 September 2022. Pridobljeno dne 20 September 2022.
  137. Kirby, Paul (25 September 2022). "Italy votes as far-right Meloni looks for victory". BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 September 2022. Pridobljeno dne 25 September 2022.
  138. Guerrin, Michel (30 September 2022). "'Pour Giorgia Meloni, 'Le Seigneur des anneaux' n'est pas juste un roman adoré mais un programme'" [For Giorgia Meloni, 'The Lord of the Rings' is not just a beloved novel but a programme]. Le Monde (francoščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 September 2022. Pridobljeno dne 30 September 2022.
  139. Horowitz, Jason (21 September 2022). "Hobbits and the Hard Right: How Fantasy Inspires Italy's Potential New Leader". The New York Times. ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 September 2022. Pridobljeno dne 22 September 2022.
  140. "Inspired by Tolkien, Meloni is on a quest for Italy's 'ring of power'". France 24. Agence France-Presse. 25 September 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 September 2022. Pridobljeno dne 27 September 2022.
  141. Farrell, Nicholas (27 September 2022). "It is absurd to call Giorgia Meloni 'far-Right'". The Daily Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15 October 2022. Pridobljeno dne 20 October 2022.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]