Evropska begunska kriza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Prosilci za azil v državah EU in EFTA
Sirijski in iraški begunci na Lesbosu

Evropska begunska kriza (tudi Evropska migrantska kriza) je bila humanitarna in politična kriza v Evropski uniji in njenih članicah, ki je izbruhnila leta 2015. Takrat se je močno povečalo število beguncev in drugih priseljencev, ki so vstopali v EU in zaprosili za azil.

Glavna vzroka za krizo sta bila huda poostritev vojn v Siriji, Iraku, Afganistanu, in drugih konfliktov. Število nasilno razseljenih ljudi se je po svetu do konca leta 2014 povzpelo na 60 milijonov ljudi, največ po koncu druge svetovne vojne.[1][2][3] Begunska taborišča na Bližnjem Vzhodu so postala številčno in finančno preobremenjena, zato so migranti preko Sredozemskega morja ali preko Balkana množično krenili v države Evropske Unije.

EU in njene članice na silovit porast migrantov niso bile pripravljene. Čeprav so se krizne razmere končale marca 2016 po izboljšanju situacije na Bližnjem Vzhodu in ukrepih članic EU, so trenutni migracijski premiki še vedno močno razdvajajoča politična tema širom Evropske Unije.[4]

Vzroki in nastanek krize[uredi | uredi kodo]

Leta 2014 je bilo v Evropski uniji vloženih 536,345 novih prošenj za azil. To je bilo največje število po letu 1992, ko jih je bilo 672,000.[5] Odobrenih je bilo več kot 185,000 prošenj.[6] Štiri države, Nemčija, Švedska, Italija in Francija, so skupaj prejele okoli dve tretjini vseh prošenj za azil. Leta 2014 so odobrile skoraj dve tretjini prošenj. Švedska, Madžarska in Avstrija so vodile po številu prošenj glede na število prebivalcev.[7][8]

Kljub povečevanju števila prihodov beguncev v Italijo iz Libije leta 2014 se je več držav Evropske unije vzdržalo pomoči v reševalni operaciji Mare Nostrum, ki jo je zamenjala Frontexova operacija Triton novembra 2014.

Izbruh krize[uredi | uredi kodo]

Frazi "Evropska begunska kriza" in "Evropska migrantska kriza" sta postali pogosti aprila 2015,[9] ko je v Sredozemskem morju potonilo pet čolnov z 2000 begunci, od tega jih je umrlo prek 1200.

Prosilci za azil so prihajali iz Zahodne in Južne Azije, Afrike[10][11] in Zahodnega Balkana.[12] Leta 2015 se je število novih prosilcev za azil glede na leto 2014 podvojilo na 1,257,610. Leta 2016 je bilo novih prosilcev 1,206,510. Od novih prosilcev v letih 2015 in 2016 je bilo 697,595 sirskih državljanov, 361,275 afganistanskih državljanov, 248,685 iraških državljanov in 1,155,595 državljanov ostalih držav izven EU. Odstotek dejansko podeljenih azilov se močno razlikuje glede na državo izvora: sirskim in eritrejskim državljanom se podeli v okoli 90 % primerov, afganistanskim, iraškim in iranskim v okoli 50 % primerov, pakistanskim v okoli 10 % primerov, prosilcem z Balkana pa v nekaj odstotkih primerov. Večina prišlekov je bila odraslih moških (58%).[13]

Begunci v Gornji Radgoni

V prvih šestih mesecih leta 2015 je Grčija zamenjala Italijo na čelu Evropske unije po številu prihodov beguncev. Poleti 2015 je postala izhodišče za begunski tok prek Balkana v zahodnoevropske države, predvsem Nemčijo (tako imenovani "balkanski koridor"). Po aprilu 2015 je Evropska unija povečala sredstva za mejni nadzor v Sredozemlju, da bi preprečila tihotapljenje beguncev, in v ta namen zagnala operacijo Sofija. Več držav je začasno uvedlo mejni nadzor znotraj Schengenskega območja, ki trenutno še vedno traja.

EU je predlagala tudi nov sistem kvot za enakomerno porazdelitev prosilcev za azil v vse države Evropske unije. Na ta način bi se razbremenilo Italijo in Grčijo, kjer velika večina migrantov vstopi v EU. Proti taki ureditvi so ostro protestirale nekatere vzhodne države članice na čelu z Madžarsko. Svet Evropske unije je sistem kvot sprejel, vendar so Avstrija, Madžarska, Poljska in Češka zavrnile upoštevanje sklepa. Evropska komisija je zato proti Madžarski, Poljski in Češki uvedla sankcije.

Soočanje s krizo[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Slovenija je bila zaradi geografske lege med begunsko krizo pod precejšnjim pritiskom. Samo v obdobju od 17. oktobra 2015 do 25. januarja 2016 jo je prešlo 422 724 migrantov. Od njih je bilo 45 % sirskih državljanov, 30 % afganistanskih, 17 % iraških, 8 % pa drugih.[14]

Slovenija je leta 2014 podelila 44 statusov azilanta, leta 2015 46 statusov, leta 2016 170 statusov, leta 2017 pa 152 statusov.

Nadaljevanje polemike[uredi | uredi kodo]

Leta 2017 se je število novih prosilcev za azil znižalo na 649,855, kar bliže ravni pred letom 2015.[15]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "UNHCR Global Trends –Forced Displacement in 2014" (angleščina). UNHCR. 18 June 2015. 
  2. ^ "The dispossessed". The Economist (angleščina). 18 June 2015. 
  3. ^ Rod Nordland (31 October 2015). "A Mass Migration Crisis, and It May Yet Get Worse". The New York Times (angleščina). Pridobljeno dne 1 November 2015. 
  4. ^ Politico.eu - Where Europe's migrants are
  5. ^ "Asylum statistics" (angleščina). EUROSTAT. Pridobljeno dne 4 September 2015. 
  6. ^ "EU Member States granted protection to more than 185 000 asylum seekers in 2014" (PDF) (angleščina). EUROSTAT. 
  7. ^ "euronews – Data raises questions over EU's attitude towards asylum seekers" (angleščina). euronews.com. Pridobljeno dne 28 August 2015. 
  8. ^ "Which Countries Are Under the Most Strain in the European Migration Crisis?". The New York Times (angleščina). 28 August 2015. Pridobljeno dne 28 August 2015. 
  9. ^ "Europe migrant crisis" (angleščina). BBC News. 
  10. ^ "Refugee crisis: apart from Syrians, who is travelling to Europe?". The Guardian (angleščina). 10 September 2015. 
  11. ^ "Europe's Migration Crisis" (angleščina). Council on Foreign Relations. 
  12. ^ "Migrant crisis: Explaining the exodus from the Balkans" (angleščina). BBC News. Pridobljeno dne 19 September 2015. 
  13. ^ "Refugees and migrants crossing the Mediterranean to Europe" (angleščina). United Nations High Commissioner for Refugees. 11 September 2015. 
  14. ^ Vlada.si - Pomoč beguncem
  15. ^ Eurostat - statistika o azilu v Evropski Uniji za leto 2017