COVID-19

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Koronavirusna bolezen 2019
(COVID-19)
Sopomenke
  • Akutna respiratorna bolezen 2019-nCoV (prvotno poimenovanje)[1]
  • Nova koronavirusna pljučnica[2]
Symptoms of coronavirus disease 2019 2.0.svg
Simptomi in znaki
Specializacijainfektologija
Simptomivročina, kašelj, dispneja[3]
Zapletipljučnica, ARDS, odpoved ledvic
VzrokiSARS-CoV-2
Diagnostične metodePCR, slikovne preiskave
Zdravljenjesimptomatsko in podporno

Koronavirusna bolezen 2019 (COVID-19)[4] je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2.[5] Širi se predvsem z respiratornimi kapljicami, ki jih okužene osebe ustvarjajo ob kašlju in kihanju.[6] Povprečna inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava simptomov) znaša 5,5 dni; v skoraj vseh primerih se simptomi izrazijo do 12. dneva.[7] Širjenje je mogoče omejiti z umivanjem rok in drugimi higienskimi ukrepi.[8][9]

Okužba je pri nekaterih zelo blaga in simptomi se lahko sploh ne izrazijo, lahko pa se pojavijo (med drugim) vročina, kašelj, oteženo dihanje, bolečina v mišicah in utrujenost.[10] Okužba lahko napreduje v pljučnico in sindrom akutne dihalne stiske. Na voljo ni nobenega cepiva ali specifičnega protivirusnega zdravljenja, poudarek je na lajšanju simptomov in podpornih ukrepih.[11]

Prvi primer COVID-19 je bil zaznan sredi novembra leta 2019 na Kitajskem.[12] Konec decembra 2019 je Kitajska Svetovni zdravstveni organizacija poročala o odkritju pljučničnih okužb neznanega izvora v Vuhanu, glavnem mestu pokrajine Hubej na Kitajskem. Izbruh okužbe je bil 30. januarja 2020 proglašen za mednarodno pomembno grožnjo javnemu zdravju.[13] Zaradi globalnega širjenja okužbe je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 proglasila pandemijo.[14]

Javnozdravstvene organizacije priporočajo, da osebe, ki sumijo, da so okužene, nosijo kirurško obrazno masko in poiščejo zdravniško pomoč tako, da zdravnika pokličejo in ambulante ne obiščejo osebno.[15][16]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Pogostost simptomov[17]
Simptom Delež
Vročina 87,9 %
Kašelj (suh) 67,7 %
Utrujenost 38,1 %
Povečano izločanje sputuma 33,4 %
Zadihanost 18,6 %
Bolečine v mišicah ali sklepih 14,8 %
Vneto grlo 13,9 %
Glavobol 13,6 %
Mrzlica 11,4 %
Slabost ali bruhanje 5,0 %
Zaprt nos 4,8 %
Driska 3,7 %
Izkašljevanje krvi 0,9 %

Inkubacijska doba pri COVID-19 je 5,1 dni (srednja) oz. 5,5 dni (povprečna). Pri 97,5 % okuženih se znaki okužbe pojavijo v roku približno 12 dni. Manj kot 2,5 % okuženih je simptomatičnih v roku približno 2 dni.[18]

Potek okužbe COVID-19 je zelo raznolik in sega od zelo milih in asimptomatskih okužb do hudih in smrtonosnih obolenj. V večini primerov (okoli 80 %) gre za lažji potek bolezni.[19] Okužba COVID-19 običajno povzroča gripi podobne simptome.[20] Pogosti znaki okužbe so vročina, kašelj, zadihanost in težave z dihanjem.[21] Pri nekaterih bolnikih – še posebej tistih z določenimi dejavniki tveganja – se zaradi COVID-19 razvije huda oblika pljučnice.[20] Pri resnih okužbah je lahko prizadeto tudi delovanje organov izven dihalnega sistema.[19]

Zgodnji[uredi | uredi kodo]

Okuženi lahko 5-6 dni po okužbi razvijejo simptome, kot so vročina, kašelj, vneto žrelo in bolečine v mišicah in po telesu. Simptomi se ponavadi začnejo izboljševati po enem tednu od pričetka.[21]

Obstaja možnost da v nekaterih primerih okužba COVID-19 povzroči izgubo zmožnosti čutenja vonja (anosmija) in okusa (ageusija), potencialno kot izoliran simptom z odsotnostjo drugih znakov okužbe.[22][23]

Napredovanje[uredi | uredi kodo]

Pri manjšem številu obolelih pride za nastopom zgodnjih simptomov do poslabšanja, ponavadi se to zgodi 5–7 dni po pričetku simptomov. Pri teh bolnikih je pogostejše hujše kašljanje in zadihanost. V primerih takšnega poslabšanja se svetuje, da se bolnik obrne na svojega osebnega zdravnika.[21]

Pogostnost prebavnih simptomov (slabost in driska) ni jasna in je potencialno prisotna v 5–50 % primerov. Obstaja možnost, da se driska v nekaterih primerih pojavi že pred pojavom kašlja in vročine.[24]

Obstajajo dokazi, da do precejšnega poslabšanja obolenja običajno pride v 2. tednu bolezni z napredovanjem okužbe v spodnji del dihalnih poti.[25] Okužba lahko morda napreduje tudi navzdol po sluznici prebavnega traku in tako zato povzroča prebavne simptome.[26]

Resni[uredi | uredi kodo]

Pri zelo resnem poteku COVID-19 lahko pride do dihalne odpovedi, odpovedi ledvic, septičnega šoka in večorganske disfunkcije ali odpovedi ter smrti.[27][21]

Dihalni[uredi | uredi kodo]

Nevrološki[uredi | uredi kodo]

Medtem ko pri večini obolelih z COVID-19 ni opaznih znakov nevroloških motenj so bile pri majhnem številu okuženih opažene resnejše nevrološke motnje, vključno z zmedenostjo, akroparestezijo, motnjami vedenja in zavesti, letargijo, infarkti/trombusi, epileptičnimi napadi, encefalopatijo (akutno nekrotizirajočo encefalopatijo) in komo. Čeprav pojav nevroloških simptomov ponavadi soupada z razvojem napredovanega obolenja so bili opisani tudi pojavi nevrološkij simptomov, ki so se izrazili še pred znaki oz. v odsotnosti znakov dihalne okužbe in vročine; nekateri pacienti so bili hospitalizirani zaradi izoliranih nevroloških simptomov nakar je bil COVID-19 kot etiološki vzrok prepoznan šele kasneje. Nevrološke manifestacije nakazujejo možno virusno okužbo samega možganskega parenhima pri nekaterih obolelih. Po drugi strani bi lahko nevrološke simptome razložila tudi hipoksija. Nevrološka vpletenost pri COVID-19 bi lahko pri nekaterih obolelih predstavljala vzrok za dihalno odpoved.[28]

Sistemski[uredi | uredi kodo]

Zapleti[uredi | uredi kodo]

Med hospitaliziranimi pacienti z COVID-19 poročajo o akutnih poškodbah srca,[29] možne so tudi sekundarne bakterijske okužbe.[29][30]

Klinične najdbe[uredi | uredi kodo]

Abnormalne stopnje jetrnih encimov so prisotne pri 20–30 % bolnikov s COVID-19. Prisoten je upad števila belih krvničk (levkocitov); zvišana stopnja belih krvničk je slab prognostični znak.[24] Zvišana stopnja d-dimera kaže na višje tveganje za smrt.[31]

Vzrok[uredi | uredi kodo]

COVID-19 povzroča okužba z virusom SARS-CoV-2, ki je zelo soroden virusu SARS.[1][5]

Prenašanje[uredi | uredi kodo]

SARS-CoV-2 se verjetno prenaša predvsem iz osebe na osebo. Do prenosa načeloma prihaja, ko je okužena oseba v neposredni bližini neokužene osebe (do okoli 2 m), z dihalnimi kapljicami, ki jih okužene osebe sproščajo med kašljanjem in kihanjem. Kužne kapljice lahko tako pristanjeno na obrazu neokuženih oseb ali pa jih neokužene osebe vdihnejo. Okužba se verjetno prenaša tudi tako, da se ljudje dotaknejo s kužnimi kapljicami kontaminiranih predmetov ali površin in nato kužne delce zanesejo v usta ali nos (in morda oči), a to verjetno ni glavni način širjenja COVID-19.[32] Obstaja tudi možnost, da se lahko okužba prenaša tudi prek aerosola v primeru daljše izpostavljenosti znotraj zaprtega prostora[33] in prek oralno-fekalne poti (potencialno tudi po prenehanju dihalnih znakov okužbe).[34]

Kužnost okužene osebe je verjetno sorazmerna z resnostjo obolenja (tj. bolj kot je bolezen resna, bolj je tudi okužena oseba kužna). Kljub temu pa lahko bolezen verjetno okužene osebe prenašajo še preden se pri njih pojavijo prvi znaki okužbe.[32] Obstaja možnost, da okužbo prenašajo tudi osebe, ki nikoli ne razvijejo simptomov. Okužba se pretežno prenaša med družinskimi člani, zdravstvenimi delavci in ostalimi, ki so v neposrednem stiku z okuženimi.[33]

Dejavniki tveganja[uredi | uredi kodo]

Zaenkrat ni neposrednih dokazov, da bi kajenje tobaka povečevalo tveganje za samo okužbo z SARS-CoV-2.[35][36] Nekateri strokovnjaki kljub temu menijo, da je zaradi že znanih negativnih učinkov kajenja na dovzetnost za sorodne okužbe moč sklepati, da enako velja tudi za SARS-CoV-2.[35]

Patofiziologija[uredi | uredi kodo]

SARS-CoV-2 okuži celice dihalnega epitelija. Okužba z SARS-CoV-2 se običajno prične v nosu. Okužbe, ki so omejene na zgornja dihala imajo načeloma milejši potek, medtem ko širjenje okužbe navzdol po dihalnem drevesu v in pljuča naznanja resnejši potek. Dodatno poškodbo tkiva lahko povzroča imunski odziv na okužbo.[30][navedi vir]

Diagnoza[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: COVID-19 testiranje

O smiselnosti testiranja presodi zdravnik na podlagi simptomov in epidemioloških podatkov. Samoplačniško testiranje v Sloveniji ni na voljo. Test se opravi v okoli 3 urah.[37] Pri hujših primerih so rezultati testiranja na voljo v 4 urah.[38]

Vzorec odvzame zdravnik, ki je obravnaval pacienta in odredil test. Vzorec je v laboratorij dostavljen s strani kurirjev ali reševalcev. Testiranje izvajajo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Inštitut za mikrobiologijo in imuniologijo. Izsledki testa so posredovani zdravniku, ki je osebo obravnaval in pa koordinacijski laboratorijski skupini.[38]

Laboratorijske preiskave[uredi | uredi kodo]

rt-PCR[uredi | uredi kodo]

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča diagnosticiranje s pomnoževanjem genetskega materiala z uporabo rt-PCR metode in probami genetskega zaporedja virusa. Vzorce se lahko pridobi z nosnimi ali orofaringealnimi brisi, izkašljanim izmečkom, endotrahealnim aspiratom ali bronhoalveolarno lavažo. Vzorce je potrebno pred analizo hraniti pri 4 °C. V primeru pozitivnega prvotnega testa se priporoča ponovitev testiranja za potrditev okužbe.[33][39]

Serološki testi[uredi | uredi kodo]

V aprilu 2020 so v nekaterih državah že bili na voljo serološki testi za diagnozo COVID-19. Serološki testi preverjajo, ali so v krvnem vzorcu testirane osebe prisotna protitelesa proti SARS-CoV-2. Rezultati hitrih seroloških testov so lahko na voljo že v manj kot 20 minutah.[40] Serološki testi lahko pokažejo, ali je testirana oseba že prebolela okužbo in razvila imunost, saj so protitelesa v krvi prisotna še dolgo po preboletju okužbe (medtem ko rt-PCR metoda preverja zgolj prisotnost virusnega genetskega materiala v vzorcih in je tako učinkovita zgolj za dokazovanje trenutne aktivne okužbe).[41] Po drugi strani serološki testi lahko niso učinkoviti za dokazovanje COVID-19 v zgodnjih fazah okužbe saj telo lahko še ni razvilo primernega imunskega odziva, ali pa je prišlo do mutacij gena, ki kodira epitop.[40]

Serološki test, ki je postal v ZDA razpoložljiv 4. aprila 2020 je bil pri ugotavljanju okužb z rezultati rt-PCR pozitivno skladen v 93,8% primerov, negativno skladen pa v 96,4% primerov.[40]

Razvoj seroloških testov je bolj zapleten od razvoja testov, ki zgolj preverjajo prisotnost virusnih genetskih zaporedji, saj zahtevajo podrobno poznavanje antigenskih proteinov virusa, ki jih je nato potrebno laboratorijsko reproducirati s pomočjo celičnih kultur. Drobne razlike v obliki laboratorijsko pridobljenih proteinov lahko pomenijo, da se protitelesa v testu na prisotnost teh proteinov ne bodo odzvala.[41]

Razvoj seroloških testov je prvi korak k eventuelnemu razvoju hitrih testov za domačo uporabo.[41]

Radiološke preiskave[uredi | uredi kodo]

Raziskavi učinkovitosti računalniške tomografije (CT) kot diagnostične metode pri odkrivanju COVID-19 sta ugotovili, da je CT prsnega koša izredno senzitivna metoda diagnoze COVID-19 in bi lahko zato služila kot standardna metoda za hitro diagnozo COVID-19.[42][43]

Raziskava radioloških (CT) najdb okuženih z COVID-19 je pokazala, da več kot polovica okuženih v času zgodnjega obolenja ne izkazuje abnormalnih najdb; radiološke najdbe postanejo vse pogostejše kasneje tekom poteka obolenja.[44]

Diferencialna diagnoza[uredi | uredi kodo]

Primerjava z gripo in prehladom[45]
Simptomi COVID-19 Gripa Prehlad
Kašelj pogosto pogosto redko
Vročina pogosto pogosto redko
Utrujenost pogosto pogosto včasih
Zasoplost pogosto redko redko
Nahod redko včasih pogosto
Kihanje redko redko pogosto
Boleče grlo včasih včasih pogosto
Glavobol včasih pogosto redko
Boleči udi včasih pogosto pogosto
Driska včasih včasih redko

Zgodnji simptomi COVID-19 so nespecifični. Potrebno je pretehtati širok nabor kužnih in nekužnih obolenj dihal. Morebitne virusne okužbe, podobne COVID-19, vključujejo: gripo (influenco) in okužbe z adenovirusi, parainfluenco, respiratornim sincicijskim virusom, humanim metapnevmovirusom in rinovirusom.[27]

Preprečevanje med epidemijo[uredi | uredi kodo]

Ukrepi namenjeni omejevanju širjenja okužbe COVID-19 se načeloma bistveno ne razlikujejo od ukrepov, ki so učinkoviti za preprečevanje širjenja okužb dihal nasploh.[46]

Cepiv, ki bi preprečevala okužbo z SARS-CoV-2, zaenkrat še ni na voljo za splošno uporabo.[27]

Javno zdravje[uredi | uredi kodo]

V času epidemij se svetuje izogibanje zaprtim prostorom, v katerih se hkrati zadržuje večje število ljudi. Takšni prostori naj se tudi redno zračijo. Svetuje se tudi redno čiščenje in razkuževanje predmetov in površin, ki se jih ljudje pogosto dotikajo (npr. kljuke, pulti, umivalniške pipe).[46][47] Razkuževanje zunanjih površin ni smortno, saj se površine hitro ponovno kontaminirajo, nakar virus na površinah tudi hitro propade. Prebivalcem se zato zgolj svetuje, da izogibajo dotikanju javnih površin (klopi, ograj, ročajev, bankomatov, zunanjih kluk, itd.) z rokami.[48][49]

Nasvet za upoštevanje medsebojne razdalje in plačevanje z brezstičnimi karticami pri blagajnah v trgovinah Hofer (april 2020)

Omejevanje socialnih stikov[uredi | uredi kodo]

Socialno distanciranje je namenjeno omejevanju stikov med ljudmi z namenom preprečevanja možnosti širjenja bolezni med epidemijo. Svetuje se, da ljudje med sabo v času epidemije vzdržujejo medosebno razdaljo večjo od 2 m. Za doseganje socialnega distanciranja so učinkoviti ukrepi, ki npr. prek odpovedi dogodkov omejujejo priložnosti za zbiranje večjega števila ljudi na majhnem območju (npr. športnih dogodkov, konferenc in festivalov). Drugi učinkoviti ukrepi so začasno zapiranje določenih ustanov (npr. knjižnic, šol in univerzitet, in verskih, športnih in kulturnih ustanov), izogibanje javnemu prevozu, izogibanje nenujnim potovanjem, izogibanje skupnemu druženju in poslopljem za druženje (lokali ipd.), delo in študij od doma ter vzdrževanje medosebnih stikov prek telekomunikacijskih naprav namesto osebnih stikov.[50][51] Dejavniosti izven bivalnih prostorov, ki ne vključujejo bližjega stika z novimi osebami (sprehajanje psa, telovadba, hojenje v naravo), so sprejemljive. Prav tako je sprejemljivo opravljanje nujnih opravil, kot so nakupi živil in zdravil; kljub temu se svetuje, da se takšna opravila izvaja čim redkeje (npr. z nakupovanjem večjih zalog živil) in da se med tem spoštuje higienska pravila.[51]

Pomembno je, da so v omejevanje socialnih stikov vključeni vsi in ne zgolj tisti z izrazito obolelostjo ali visokim tveganjem za resne okužbe, saj tisti z blagimi okužbami in tisti, ki ne vedo, da so okuženi, pripomorejo k hitrejšemu napredovanju širjenja, kar posredno ogrozi tudi vse ostale skupine (vključno z možno preobremenitvijo kapacitet zdravstvenega sistema).[51]

Osebna higiena[uredi | uredi kodo]

Svetuje se redno in skrbno umivanje rok z vodo in milom (še posebej po brisanju nosu, kašljanju in kihanju ter obiskih javnih prostorov). Ko to ni mogoče, se priporoča uporabe namenskega razkužila za roke z najmanj 60 % vsebnosti alkohola. Ljudje naj se izogibajo dotikanju oči, nosa in ust, dokler si ne očistijo rok.[46][52]

Pred kašljanjem in kihanjem naj se nos in usta najprej pokrije z robčkom, ki se ga nato namudoma zavrže, ali pa se kašlja in kiha v zgornji del rokava (in ne v dlan).[46] Tako se prepreči, da bi kužne osebe s prek kašljanja in kihanja izločenimi kapljicami okužile ljudi ali predmete okoli sebe.[navedi vir]

Zaščitne maske[uredi | uredi kodo]

V času epidemije se po najnovejših napotkih nekaterih javnozdravstvenih agencij za javnost svetuje uporaba katerekoli razpoložljive oblike obrazne zaščite (lahko nenamenske, kot so šali, rute ipd.) v času zadrževanja na javnih mestih, da se tako omejuje kontaminacija prostorov in predmetov s strani asimptomatičnih kužnih oseb.[53] Za enkrat ni zadostnih empiričnih podatkov, ki bi dokazovali učinkovitost splošne uporabe kirurških ali nenamenskih zaščitnih mask za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. Nekateri strokovnjaki menijo, da razpoložljivi podatki splošno uporabo upravičujejo, medtem ko drugi menijo, da zaenkrat ni mogoče oceniti, ali splošna uporaba mask omejuje, ne omejuje ali celo pospešuje širjenje.[54] Uporaba kirurških mask je priporočena za zdravstvene delavce, okužene (zato da preprečujejo širjenje okužbe),[46][55] in pa tiste, ki skrbijo za okužene osebe.[56][57] Splošna uporaba namenskih mask lahko ob pandemiji privede do pomanjkanja za zdravstvene delavce.[55] Uporabniki se morajo seznaniti z navodili za učinkovito uporabo mask.[57]

Obrazne maske s filtri in visoko stopnjo zaščite za razliko od kirurških mask uporabnike zaščitijo pred lebdečimi kužnimi delci,[58] za katere so zdravstveni delavci zelo dovzetni zaradi potencialne pogoste in intenzivne neposredne izpostavljenosti kužnim pacientom.[59] Ob pravilni uporabi prav tako preprečujejo prehajanje nefiltriranega zraka prek robov obrazne maske s filtri. Uporaba takih mask s filtri je priporočena zgolj za zdravstvene delavce v času opravljanja službene dolžnosti.[58]

Nenamenska zaščita iz tkanine[uredi | uredi kodo]

Učinkovitost nenamenskih zaščitnih mask iz tkanine pri preprečevanju okužbe COVID-19 ni znana.[60] Uporaba tkaninskih mask načeloma ni učinkovita za preprečevanje okužb pri uporabnikih.[61] Obrazna zaščita iz tkanine je v primerjavi s kirurškimi maskami bolj prepustna, se hitreje premoči, se uporablja dlje časa in je tako pri preprečevanju okužb uporabnikov manj učinkovita od kirurških mask.[62] V primeru pomanjkanja namenskih zaščitnih mask je zdravstvenim delavcem za zaščito priporočena uporaba šalov, rut ipd. Najbolje je, če se takšne maske uporablja skupaj s prozornim obraznim ščitom, ki obraz prekriva spredaj in ob straneh.[60]

Uporaba nenamenskih tkaninskih obraznih mask pri okuženih osebah do neke mere prestreže respiratorne kapljice in je zato lahko nekoliko učinkovita za preprečevanje širjenja okužb, a bistveno manj od namenskih kirurških mask.[63] Uporaba debelejših tkanin verjetno poveča učinkovitost zaščite.[64] Po drugi strani obstaja tveganje, da bi nenemenska zaščita celo povečevala tveganje za okužbo.[61] Dotikanje zaščite iz tkanine med uporabo lahko privede do kontaminacije.[64] Po drugi strani obstajajo dokazi, da uporaba obrazne zaščite na sploh zmanjšuje pogostost dotikanja obraza in tako tudi tveganja za okužbo.[53]

Samoosamitev[uredi | uredi kodo]

Za tiste, ki sumijo na možno okužbo (npr. ker so bili izpostavljeni okuženim osebam), se priporoča samoosamitev v trajanju 14 dni. V tem času se bodo v primeru okužbe pojavili znaki. Oseba bo nato vedela, da je kužna.[65] Okužena oseba naj po pojavu simptomov ostane doma vsaj 7 dni (oz. dlje, če ima oseba po 7 dneh še vedno vročino). Sostanovalci okužene osebe naj se prav tako samoosamijo. Če oseba v samoosamitvi sobiva z osebo z dejavniki tveganja za resno okužbo (starejši, imunokompromitirani, osebe s kroničnimi boleznimi in nosečnice), se priporoča, da se slednja za čas trajanja samoosamitve začasno preseli v drugo bivališče, če je to mogoče.[66]

Osebe v samoosamitvi naj ostanejo na razdalji vsaj 2 m od sostanovalcev in se še posebej izogibajo sostanovalcev z dejavniki tveganja za resno okužbo. Gospodinjstvo naj prosi za pomoč pri dobavi življenskih potrebščin znance, ki naj jih pustijo pred vrati bivališča in nemudoma odidejo (tj. jih ne izročajo osebno). V času samoosamitve naj se v bivališču ne gosti obiskovalcev. Osebe v samoosamitvi naj ne odhajajo v javnost.[66]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Za zdravljenje COVID-19 ni na voljno nobenega specifičnega protivirusnega zdravljenja.[27] Osebam z milejšimi oblikami bolezni COVID-19 se svetuje, da ostanejo doma. V primeru poslabšanja simptomov naj okuženi po telefonu poiščejo zdravniško pomoč.[67] Okuženi naj nemudoma poiščejo urgentno zdravniško pomoč v primeru urgentnih znakov, med katere med drugim spadajo: težave z dihanjem, neprekinjena bolečina ali pritisk v prsnem košu, pomodrele ustnice ali obraz, razvoj zmedenosti ali neodzivnost.[68]

Zdravila[uredi | uredi kodo]

Za zdravljenje COVID-19 se preučuje skoraj 70 različnih zdravil. Nekatera zdravila, ki so potencialno učinkovita pri COVID-19, se že uporabljajo za zdravljenje drugih bolezni. Nekatera zdravila bi lahko virusu preprečevala okužbo celic, saj se vežejo na komponente celic, ki jih virusi izrabljajo za vezavo in vstop v celico.[69]

Zaradi poskusov samozdravljenja okužbe COVID-19 je že več oseb umrlo ali utrpelo hude stranske učinke. Strokovnjaki zato ljudi svarijo pred poskusi samozdravljenja z eksperimentalnimi zdravili in izven navodil in nadzora zdravstvenih strokovnjakov.[70][71]

Lajšanje simptomov[uredi | uredi kodo]

Za simptomatsko zdravljenje COVID-19 se priporoča uporaba paracetamola.[72] Obstaja možnost, da bi lahko ibuprofen in nekatera sorodna nesteroidna protivnetna zdravila poslabševala potek COVID-19, a za to zaenkrat še ni dejanskih dokazov.[72][73]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Zdravilo deksametazon je med hospitaliziranimi bolniki zmanjšalo umrljivost za tretino pri tistih na napravah za umetno dihanje in za petino pri tistih na terapiji s kisikom. Pri tistih z blagimi oblikami bolezni bi lahko bila uporaba nekoristna ali celo škodljiva.[74]

Zdravilo remdesivir bi lahko med bolniki z COVID-19 glede na izsledke nekaterih raziskav pospešilo okrevanje hospitaliziranih bolnikov ali zmanjšalo umrljivost pri hudo bolnih.[74]

Hidroksiklorokin kljub prvotnim obetajočim izsledkom glede na obsežnejše študije verjetno ni učinkovit pri zdravljenju COVID-19, uporaba pa je lahko za bolnike hkrati tudi škodljiva.[74]

Transfuzija s krvno plazmo oseb, ki so COVID-19 že preboleli in so zato v njihovi krvi prisotna protitelesa na SARS-CoV-2, se je v raziskavi manjšega obsega pokazala za potencialno učinkovito terapijo za bolnike s hudim potekom obolenja.[75]

Dihalna in hemodinamična podpora[uredi | uredi kodo]

Osebe s hudo boleznijo se načeloma zdravi s terapijo s kisikom. Mehanična respiracija je lahko potrebna v primerih motnje dihanja. Hemodinamična podpora je lahko potrebna v primeru septičnega šoka.[27]

Prognoza[uredi | uredi kodo]

Ocenjena umrljivost zaradi okužbe COVID-19 na osnovi podatkov o obolenju iz epidemije na Kitajskem je 3,5 %. Dejanska umrljivost je potencialno nižja, med 0,25–3,0 %. Umrljivost je verjetno odvisna od relativne sposobnosti nudenja primerne zdravstvene oskrbe posameznega zdravstvenega sistema.[76]

Posebne skupine[uredi | uredi kodo]

Starejši[uredi | uredi kodo]

Ostarelost je pomemben neodvisen dejavnik tveganja za pogostejše smrtne izzide pri okužbi COVID-19.[77][78]

Osebe s pridruženimi obolenji[uredi | uredi kodo]

Sobolezni so prisotne pri mnogih primerih COVID-19 s smrtnim izzidom. Pomembne sobolezni, ki povečujejo tveganje za smrtni izzid, so: hipertenzija, sladkorna bolezen, koronarna srčna bolezen.[77][78] Sobolezni, ki potencialno povečujejo tveganje za hujši potek COVID-19 so: bolezni pljuč, rak, odpoved srca, cerebrovaskularna bolezen, bolezen ledvic, bolezen jeter, imunokompromitiranost in nosečnost.[79]

Moški[uredi | uredi kodo]

Obstajajo dokazi, da je potek COVID-19 pri moških bistveno resnejši kot pri ženskah kljub približno enakim stopnjam okužb. Potencialni razlogi za težji potek obolenja pri moških so spolno specifične razlike v imunskem odzivu (pri čemer je pri ženskah imunski odziv na sploh bolj krepek, kar se izkazuje tudi v bistveno višji stopnji avtoimunskih obolenj pri ženskah) in pa razlike v povprečnemu zdravstvenemu stanju med spoloma. Moški (še posebej na Kitajskem) pogosteje kadijo. Med (kitajskimi) moškimi so pogostejša tudi kronična zdravstvena stanja (npr. sladkorna bolezen tipa 2 in hipertenzija), ki so povezana s slabšimi izzidi okužbe COVID-19. Ženske so prav tako bolj proaktivne pri iskanju zdravniške oskrbe; za primere pozne diagnoze resne bolezni COVID-19 je značilna višja umrljivost.[80]

Nosečnice[uredi | uredi kodo]

Zaradi fizioloških sprememb in sprememb imunskega sistema med nosečnostjo so lahko nosečnice bolj dovzetne za okužbe dihal in za težji potek obolenj, kar je bilo opaženo pri okužbah z ostalimi koronavirusi. Zaenkrat podatkov o tem, kako COVID-19 vpliva na nosečnost, še ni. Ni še zadosti podatkov, ali lahko pride do in utero okužbe ploda, a dosedanji podatki ne kažejo na to.[81]

Otroci[uredi | uredi kodo]

Otroci imajo zelo nizko stopnjo resnih okužb z COVID-19. Razlogi za to še niso jasni. Možno je, da je med otroci okužba največkrat zelo mila in se jih zato zelo redko testira. Obstaja tudi možnost, da se otroci zelo redko sploh okužijo.[82][83] Simptomi so pri otrokih blažji in nespecifični, opažena je bila tudi relativna odsotnost radioloških najdb patoloških sprememb na pljučih in patoloških sprememb na vzorcih krvi, urina in fekalij.[83] Pojavila so se poročila, da se pri nekaterih otrocih, ki so oboleli za COVID-19, pojavi vnetno stanje, ki spominja na Kawasakijev sindrom, pride pa lahko tudi zapletov na srcu in pojava simptomov sindroma toksičnega šoka.[84][85] Pri okoli 10 % obolelih otrok se pojavi tudi driska ali bruhanje.[84]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Novo bolezen so prvič prepoznali decembra 2019 na Kitajskem. V Vuhanu v kitajski provinci Hubej so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic, pri katerih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic oz. okužb dihal in potrdili okužbo z novim koronavirusom.[86] Večina takrat prepoznanih prvotnih primerov bolnikov so povezali z obiskom ribje veletržnice Huanan ter zato domnevali, da gre za zoonozo oziroma bolezen, ki je preskočila iz živali.[87] Novi virus so kasneje poimenovali SARS-CoV-2 in je zelo soroden koronavirusom, ki jih najdemo pri netopirjih[88] in luskavcih,[89] ter koronavirusu SARS-CoV, ki povzroča sars.[90] Najverjetneje virus izhaja iz netopirjev iz družine podkovnjakov, natančneje rodu Rhinolophus.[91]

Danes poznan prvi primer bolnika s simptomi nove koronavirusne bolezni covid-19 je s 1. decembra 2019 in ni bil izpostavljen veletržnici Huanan ali kateremu drugemu bolniku iz prvotne skupine 40 bolnikov, pri katerih so najprej prepoznali novo koronavirusno bolezen.[92][93] Pri omenjeni prvotni skupini bolnikov so sicer potrdili povezavo z veletržnico Huanan, na kateri so se prodajale tudi žive živali, pri dveh tretjinah posameznikov.[92][94][95][96]

Bolezen se je širila in Svetovna zdravstvena organizacija je izbruh označila 30. januarja 2020 za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju.[97] V začetku širjenja epidemije se je število okuženih podvojilo vsakih sedem in pol dni.[98] V začetku in sredini januarja 2020 se je covid-19 razširil v druge kitajske province, k čemur so pripomogle tudi migracije ljudi zaradi praznovanja kitajskega novega leta.[99] 20. januarja 2020 so na Kitajskem poročali o okoli 140 novih bolnikih v enem dnevu, vključno z dvema primeroma v Pekingu in enim v Šenženu.[100] Skupno je bilo 20. januarja 2020 že prepoznanih 6.174 bolnikov s simptomi covida-19.[101]

Epidemija se je širila po svetu in 26. februarja 2020 je SZO poročala, da je bilo prvič zunaj Kitajske več primerov kot na Kitajskem; bolezen je posebej prizadela Italijo, Iran in Južno Korejo.[102]

SZO je COVID-19 11. marca 2020 uradno razglasila za pandemijo.[103]

Države[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Prvega bolnika s covidom-19 v Sloveniji so diagnosticirali 4. marca 2020, in sicer je šlo za moškega, ki se je prek Italije vrnil s potovanja po Maroku.[104][105]

Do 12. 3. 2020 so prepoznali že 12 primerov COVID-19 v Sloveniji, vsi primeri so bili uvoženi iz tujine. Kot ukrep za zajezitev širjenja bolezni so 7. 3. 2020 Sloveniji z odlokom prepovedali zbiranje ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 500 ljudi. Do 9. marca so poročali o 23 primerih, 14 jih je bila uvoženih iz tujine, največ iz Italije.[106] Svet za nacionalno varnost je sprejel dodatne ukrepe proti širjenju bolezni, med drugim odlok, da se vsi športni dogodki in druge prireditve, na katerih je več kot 500 udeležencev, izvedejo brez gledalcev.[107] 11. marca je bilo po državi uradno potrjenih že 57 okužb, opravljenih pa je bilo 2270 testiranj.[108] Iz teh številk je razvidno da je samo v enem dnevu število obolelih naraslo za 23, kar je statistično največji dnevni prirast novookuženih do sedaj. Republika Slovenija je 12. marca, ko je število potrjenih primerov naraslo na 96, razglasilo stanje epidemije hitro nalezljive bolezni koronavirus oz. COVID-19.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Gorbalenya, Alexander E. (2020-02-11). "Severe acute respiratory syndrome-related coronavirus – The species and its viruses, a statement of the Coronavirus Study Group". bioRxiv (angleščina): 2020.02.07.937862. doi:10.1101/2020.02.07.937862. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. februarja 2020. Pridobljeno dne 11. februarja 2020.
  2. "国家卫生健康委关于新型冠状病毒肺炎暂命名事宜的通知". 7. februar 2020. Pridobljeno dne 9. februarja 2020.
  3. "Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) Symptoms". Centri za nadzor in preprečevanje bolezni. Združene države Amerike. 10. februar 2020.
  4. Svetovna zdravstvena organizacija (11. februarja 2020). Novel Coronavirus (2019-nCoV): situation report, 22 (PDF) (Report). Svetovna zdravstvena organizacija.
  5. 5,0 5,1 "Coronavirus disease named Covid-19". BBC News (angleščina). 2020-02-11. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. februarja 2020. Pridobljeno dne 11. februarja 2020.
  6. "2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV)". Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (angleščina). 11. februarja 2020. Pridobljeno dne 18. februarja 2020.
  7. "NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals". www.jwatch.org. Pridobljeno dne 2020-03-17.
  8. "MOH | Updates on 2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) Local Situation". www.moh.gov.sg. Pridobljeno dne 11. februarja 2020.
  9. Health, Australian Government Department of (2020-01-21). "Novel coronavirus (2019-nCoV)". Australian Government Department of Health (angleščina). Pridobljeno dne 11. februarja 2020.
  10. Cascella, Marco; Rajnik, Michael; Cuomo, Arturo; Dulebohn, Scott C. (2020). StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 32150360.
  11. "Prevention and Treatment". Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). 9. avgust 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. decembra 2019. Pridobljeno dne 21. januarja 2020.
  12. Davidson, Helen (2020-03-13). "First Covid-19 case happened in November, China government records show - report". The Guardian (angleščina). ISSN 0261-3077. Pridobljeno dne 2020-03-17.
  13. "Coronavirus Disease (COVID-19) - events as they happen". www.who.int (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-17.
  14. "WHO Declares COVID-19 Outbreak a Pandemic". Medscape. Pridobljeno dne 2020-03-17.
  15. CDC (2020-02-11). "2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV)". Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (angleščina). Pridobljeno dne 15. februarja 2020.
  16. "Advice for public". www.who.int (angleščina). Pridobljeno dne 15. februarja 2020.
  17. Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19). pp. 11–12. https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf. Pridobljeno 5 March 2020. 
  18. "NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals". www.jwatch.org. Pridobljeno dne 2020-03-18.
  19. 19,0 19,1 Cascella, Marco; Rajnik, Michael; Cuomo, Arturo; Dulebohn, Scott C. (2020). StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 32150360.
  20. 20,0 20,1 "COVID-19: What we know so far about the 2019 novel coronavirus". www.uchicagomedicine.org (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-18.
  21. 21,0 21,1 21,2 21,3 "Coronavirus". www.who.int (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-18.
  22. Bagheri, Seyed Hamid Reza; Asghari, Ali Mohammad; Farhadi, Mohammad; Shamshiri, Ahmad Reza; Kabir, Ali; Kamrava, Seyed Kamran; Jalessi, Maryam; Mohebbi, Alireza; Alizadeh, Rafieh (2020-03-27). "Coincidence of COVID-19 epidemic and olfactory dysfunction outbreak". medRxiv (angleščina). str. 2020.03.23.20041889. doi:10.1101/2020.03.23.20041889.
  23. "Why are loss of smell and taste 'symptoms of coronavirus'?". The Independent (angleščina). 2020-03-31. Pridobljeno dne 2020-04-01.
  24. 24,0 24,1 "Joint GI Society Message on COVID-19". American College of Gastroenterology (angleščina). 2020-03-15. Pridobljeno dne 2020-03-18.
  25. CDC (2020-02-11). "Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)". Centers for Disease Control and Prevention (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-18.
  26. Belluck, Pam (2020-03-12). "What Does the Coronavirus Do to the Body?". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2020-03-18.
  27. 27,0 27,1 27,2 27,3 27,4 Cascella, Marco; Rajnik, Michael; Cuomo, Arturo; Dulebohn, Scott C. (2020). StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 32150360.
  28. Rabin, Roni Caryn (2020-04-01). "Some Coronavirus Patients Show Signs of Brain Ailments". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2020-04-05.
  29. 29,0 29,1 Huang, Chaolin; Wang, Yeming; Li, Xingwang; Ren, Lili; Zhao, Jianping; Hu, Yi; Zhang, Li; Fan, Guohui; Xu, Jiuyang (2020-02-15). "Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China". The Lancet (angleščina). Vol. 395 no. 10223. str. 497–506. doi:10.1016/S0140-6736(20)30183-5. ISSN 0140-6736. PMID 31986264.
  30. 30,0 30,1 "There Is a 'Tipping Point' Before Coronavirus Kills". Bloomberg.com (angleščina). 2020-03-08. Pridobljeno dne 2020-03-18.
  31. "Risk Factors for Death From COVID-19 Identified". Medscape. Pridobljeno dne 2020-03-18.
  32. 32,0 32,1 CDC (2020-03-17). "Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) - Transmission". Centers for Disease Control and Prevention (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-18.
  33. 33,0 33,1 33,2 Cascella, Marco; Rajnik, Michael; Cuomo, Arturo; Dulebohn, Scott C. (2020). StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 32150360.
  34. "Early GI Symptoms in COVID-19 May Indicate Fecal Transmission". Medscape. Pridobljeno dne 2020-03-18.
  35. 35,0 35,1 Lewis, Tanya. "Smoking or Vaping May Increase the Risk of a Severe Coronavirus Infection". Scientific American (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-18.
  36. Cai, Hua (2020-03-11). "Sex difference and smoking predisposition in patients with COVID-19". The Lancet Respiratory Medicine (angleščina). Vol. 0 no. 0. doi:10.1016/S2213-2600(20)30117-X. ISSN 2213-2600. PMID 32171067.
  37. "Testiranje na okužbo s koronavirusom" (PDF).
  38. 38,0 38,1 "Delo laboratorijev ob testiranju na SARS-CoV-2" (PDF).
  39. CDC (2020-02-11). "Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)". Centers for Disease Control and Prevention (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-19.
  40. 40,0 40,1 40,2 "FDA Approves First Rapid Antibody Test for COVID-19". Medscape. Pridobljeno dne 2020-04-06.
  41. 41,0 41,1 41,2 Petherick, Anna (2020-04-04). "Developing antibody tests for SARS-CoV-2". The Lancet (angleščina). Vol. 395 no. 10230. str. 1101–1102. doi:10.1016/S0140-6736(20)30788-1. ISSN 0140-6736. PMID 32247384.
  42. Ai, Tao; Yang, Zhenlu; Hou, Hongyan; Zhan, Chenao; Chen, Chong; Lv, Wenzhi; Tao, Qian; Sun, Ziyong; Xia, Liming (2020-02-26). "Correlation of Chest CT and RT-PCR Testing in Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) in China: A Report of 1014 Cases". Radiology. str. 200642. doi:10.1148/radiol.2020200642. ISSN 0033-8419.
  43. Li, Yan; Xia, Liming (2020-03-04). "Coronavirus Disease 2019 (COVID-19): Role of Chest CT in Diagnosis and Management". American Journal of Roentgenology. str. 1–7. doi:10.2214/AJR.20.22954. ISSN 0361-803X.
  44. Bernheim, Adam; Mei, Xueyan; Huang, Mingqian; Yang, Yang; Fayad, Zahi A.; Zhang, Ning; Diao, Kaiyue; Lin, Bin; Zhu, Xiqi (2020-02-20). "Chest CT Findings in Coronavirus Disease-19 (COVID-19): Relationship to Duration of Infection". Radiology. str. 200463. doi:10.1148/radiol.2020200463. ISSN 0033-8419.
  45. "Yale New Haven Health | Influenza (Flu) vs Coronaviruses". www.ynhhs.org. Pridobljeno dne 2020-03-18.
  46. 46,0 46,1 46,2 46,3 46,4 "Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2 | www.nijz.si". www.nijz.si. Pridobljeno dne 2020-03-12.
  47. "Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2". Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno dne 2020-03-12.
  48. "Večer - Razkuževanje zunanjih površin: Varnost ali lažen občutek". www.vecer.com. 2020-03-31. Pridobljeno dne 2020-04-01.
  49. "NIJZ: Razkuževanje javnih površin ni dolgoročna rešitev".
  50. "Coronavirus, Social Distancing and Self Quarantine". www.hopkinsmedicine.org (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-18.
  51. 51,0 51,1 51,2 Mandavilli, Apoorva (2020-03-16). "Wondering About Social Distancing?". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2020-03-18.
  52. CDC (2020-03-17). "Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Prevention & Treatment". Centers for Disease Control and Prevention (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-17.
  53. 53,0 53,1 "NIJZ: Bolje z doma narejeno masko kot z nobeno". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-04-05.
  54. Nicola Davis (2020-05-04). "Report on face masks' effectiveness for Covid-19 divides scientists". the Guardian (angleščina). Pridobljeno dne 2020-05-06.
  55. 55,0 55,1 CNN, Jacqueline Howard. "WHO stands by recommendation to not wear masks if you are not sick or not caring for someone who is sick". CNN. Pridobljeno dne 2020-03-31.
  56. CDC (2020-02-11). "Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)". Centers for Disease Control and Prevention (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-31.
  57. 57,0 57,1 "When and how to use masks". www.who.int (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-31.
  58. 58,0 58,1 CDC (2020-02-11). "Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)". Centers for Disease Control and Prevention (angleščina). Pridobljeno dne 2020-04-01.
  59. Parker-Pope, Tara (2020-04-05). "Should I Start Wearing a Mask?". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2020-04-05.
  60. 60,0 60,1 CDC (2020-02-11). "Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)". Centers for Disease Control and Prevention (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-31.
  61. 61,0 61,1 "Cloth masks and mask sterilisation as options in case of shortage of surgical masks and respirators" (PDF).
  62. MacIntyre, C Raina; Seale, Holly; Dung, Tham Chi; Hien, Nguyen Tran; Nga, Phan Thi; Chughtai, Abrar Ahmad; Rahman, Bayzidur; Dwyer, Dominic E; Wang, Quanyi (2015-04-22). "A cluster randomised trial of cloth masks compared with medical masks in healthcare workers". BMJ Open. Vol. 5 no. 4. doi:10.1136/bmjopen-2014-006577. ISSN 2044-6055. PMC 4420971. PMID 25903751.
  63. Davies, Anna; Thompson, Katy-Anne; Giri, Karthika; Kafatos, George; Walker, Jimmy; Bennett, Allan (2013–08). "Testing the efficacy of homemade masks: would they protect in an influenza pandemic?". Disaster Medicine and Public Health Preparedness. Vol. 7 no. 4. str. 413–418. doi:10.1017/dmp.2013.43. ISSN 1938-744X. PMID 24229526.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
  64. 64,0 64,1 Parker-Pope, Tara (2020-04-05). "Should I Start Wearing a Mask?". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2020-04-05.
  65. "Coronavirus, Social Distancing and Self Quarantine". www.hopkinsmedicine.org (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-18.
  66. 66,0 66,1 "Stay at home advice - NHS". nhs.uk (angleščina). 2020-02-28. Pridobljeno dne 2020-03-18.
  67. CDC (2020-02-11). "Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)". Centers for Disease Control and Prevention (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-18.
  68. CDC (2020-03-16). "Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Symptoms". Centers for Disease Control and Prevention (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-18.
  69. Zimmer, Carl (2020-03-22). "Scientists Identify 69 Drugs to Test Against the Coronavirus". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2020-04-02.
  70. "Arizona death prompts warning against self-medication". AP NEWS. 2020-03-23. Pridobljeno dne 2020-04-02.
  71. "French watchdog warns of dangerous side effects of unproven COVID-19 treatments". France 24 (angleščina). 2020-03-31. Pridobljeno dne 2020-04-02.
  72. 72,0 72,1 "Stay at home advice - NHS". nhs.uk (angleščina). 2020-02-28. Pridobljeno dne 2020-03-18.
  73. Fang, Lei; Karakiulakis, George; Roth, Michael (2020-03-11). "Are patients with hypertension and diabetes mellitus at increased risk for COVID-19 infection?". The Lancet Respiratory Medicine (angleščina). Vol. 0 no. 0. doi:10.1016/S2213-2600(20)30116-8. ISSN 2213-2600. PMID 32171062.
  74. 74,0 74,1 74,2 Corum, Jonathan; Wu, Katherine J.; Zimmer, Carl. "Coronavirus Drug and Treatment Tracker". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2020-07-23.
  75. Shen, Chenguang; Wang, Zhaoqin; Zhao, Fang; Yang, Yang; Li, Jinxiu; Yuan, Jing; Wang, Fuxiang; Li, Delin; Yang, Minghui (2020-03-27). "Treatment of 5 Critically Ill Patients With COVID-19 With Convalescent Plasma". JAMA (angleščina). doi:10.1001/jama.2020.4783.
  76. Wilson, Nick; Kvalsvig, Amanda; Barnard, Lucy Telfar; Baker, Michael G. "Early Release - Case-Fatality Risk Estimates for COVID-19 Calculated by Using a Lag Time for Fatality - Volume 26, Number 6—June 2020 - Emerging Infectious Diseases journal - CDC" (angleščina). doi:10.3201/eid2606.200320. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  77. 77,0 77,1 Zhou, Fei; Yu, Ting; Du, Ronghui; Fan, Guohui; Liu, Ying; Liu, Zhibo; Xiang, Jie; Wang, Yeming; Song, Bin (2020-03-11). "Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in Wuhan, China: a retrospective cohort study". The Lancet (angleščina). Vol. 0 no. 0. doi:10.1016/S0140-6736(20)30566-3. ISSN 0140-6736. PMID 32171076.
  78. 78,0 78,1 "Risk Factors for Death From COVID-19 Identified". Medscape. Pridobljeno dne 2020-03-18.
  79. CDC (2020-02-11). "Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)". Centers for Disease Control and Prevention (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-18.
  80. Rabin, Roni Caryn (2020-02-20). "Why the Coronavirus Seems to Hit Men Harder Than Women". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2020-03-18.
  81. "Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori | www.nijz.si". www.nijz.si. Pridobljeno dne 2020-03-18.
  82. Perry, Lauren. "Kids and COVID-19: What Parents Should Know". Yale School of Medicine (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-18.
  83. 83,0 83,1 Xu, Yi; Li, Xufang; Zhu, Bing; Liang, Huiying; Fang, Chunxiao; Gong, Yu; Guo, Qiaozhi; Sun, Xin; Zhao, Danyang (2020-03-13). "Characteristics of pediatric SARS-CoV-2 infection and potential evidence for persistent fecal viral shedding". Nature Medicine (angleščina). str. 1–4. doi:10.1038/s41591-020-0817-4. ISSN 1546-170X.
  84. 84,0 84,1 Lerner, Sharon (2020-05-01). "New Research Suggests Significant Undercount of Children With Coronavirus". The Intercept (angleščina). Pridobljeno dne 2020-05-06.
  85. Goldstein, Joseph; Belluck, Pam (2020-05-05). "Children Are Falling Ill With a Baffling Ailment Related to Covid-19". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2020-05-06.
  86. https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov, Portal GOV. SI, Koronavirus COVID-19, vpogled: 9. 3. 2020.
  87. Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology Team (17 February 2020). "The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) in China". Zhonghua Liu Xing Bing Xue Za Zhi = Zhonghua Liuxingbingxue Zazhi (kitajščina). 41 (2): 145–151. doi:10.3760/cma.j.issn.0254-6450.2020.02.003. PMID 32064853.
  88. Perlman S (januar 2020). "Another Decade, Another Coronavirus". New England Journal of Medicine. 382 (8): 760–62. doi:10.1056/NEJMe2001126. PMID 31978944.
  89. Wong MC, Cregeen S, Ajami NJ, Petrosino JF (februar 2020). "Evidence of recombination in coronaviruses implicating pangolin origins of nCoV-2019". bioRxiv 939207. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  90. "Outbreak of severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2): increased transmission beyond China – fourth update" (PDF). European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC). 14. 2. 2020. Pridobljeno dne 8. 3. 2020.
  91. "Transmission of Covid-19 may have begun in November". Fiocruz.
  92. 92,0 92,1 Huang C, Wang Y, Li X, et al. (februar 2020). "Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China". Lancet. 395 (10223): 497–506. doi:10.1016/S0140-6736(20)30183-5. ISSN 0140-6736. PMID 31986264. Prosto dostopno
  93. Wang, Chen; Horby, Peter W.; Hayden, Frederick G.; Gao, George F. (24. 1. 2020). "A novel coronavirus outbreak of global health concern". The Lancet. 395 (10223): 470–473. doi:10.1016/S0140-6736(20)30185-9. ISSN 0140-6736. PMID 31986257. Prosto dostopno
  94. Joseph, Andrew (24 January 2020). "New coronavirus can cause infections with no symptoms and sicken otherwise healthy people, studies show". STAT. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. 1. 2020. Pridobljeno dne 27 January 2020.
  95. Chan, Jasper Fuk-Woo; Yuan, Shuofeng; Kok, Kin-Hang; To, Kelvin Kai-Wang; Chu, Hin; Yang, Jin; Xing, Fanfan; Liu, Jieling; Yip, Cyril Chik-Yan; Poon, Rosana Wing-Shan; Tsoi, Hoi-Wah (24 January 2020). "A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: a study of a family cluster". The Lancet. 0 (10223): 514–523. doi:10.1016/S0140-6736(20)30154-9. ISSN 0140-6736. PMID 31986261. Prosto dostopno
  96. Schnirring, Lisa (25 January 2020). "Doubts rise about China's ability to contain new coronavirus". CIDRAP. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. 1. 2020. Pridobljeno dne 26. 1. 2020.
  97. "Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)". World Health Organization. 30 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. 1. 2020. Pridobljeno dne 30. 1. 2020.
  98. Li, Qun; Guan, Xuhua; Wu, Peng; Wang, Xiaoye; Zhou, Lei; Tong, Yeqing; Ren, Ruiqi; Leung, Kathy S. M.; Lau, Eric H. Y.; Wong, Jessica Y.; Xing, Xuesen (29. 1. 2020). "Early Transmission Dynamics in Wuhan, China, of Novel Coronavirus-Infected Pneumonia". The New England Journal of Medicine. doi:10.1056/NEJMoa2001316. ISSN 1533-4406. PMID 31995857. Prosto dostopno
  99. WHO-China Joint Mission (16.–24. februar 2020). "Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)" (PDF). World Health Organization. Pridobljeno dne 8. 3. 2020.
  100. "China confirms sharp rise in cases of SARS-like virus across the country". 20 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. 1. 2020. Pridobljeno dne 20 January 2020.
  101. Team, The Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology (1. 2. 2020). "The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) — China, 2020". China CDC Weekly. 2 (8): 113–122 – via weekly.chinacdc.cn.
  102. "WHO Director-General's opening remarks at the mission briefing on COVID-19 – 26 February 2020". World Health Organization. 26. 2. 2020.
  103. Siddique (now), Haroon; Topping, Alexandra; Weaver, Matthew; Zhou, Naaman; Wahlquist (earlier), Calla; Mohdin, Aamna; Borger, Julian (2020-03-11). "Coronavirus live updates: WHO says Covid-19 is pandemic". The Guardian (angleščina). ISSN 0261-3077. Pridobljeno dne 2020-03-11.
  104. "Prvi potrjen primer okužbe pri nas: moški, star okrog 60 let, ki je priletel iz Maroka". Pridobljeno dne 9. 3. 2020..
  105. https://www.sta.si/2735037/v-sloveniji-potrjen-prvi-primer-okuzbe-z-novim-koronavirusom, vpogled: 9. 3. 2020.
  106. https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov, vpogled: 9. 3. 2020.
  107. https://www.gov.si/novice/2020-03-09-svet-za-nacionalno-varnost-sprejel-ukrepe-za-zajezitev-sirjenja-koronavirusa/, vpogled: 9. 3. 2020.
  108. Objava vlade RS na socialnem omrežju Twitter, vpogled 11. 3. 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]