Šenžen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šenžen

深圳市
prefekturno in pod-provinčno mesto
poslovno okrožje Futian
poslovno okrožje Futian
Zemljevid
Lega upravnega območja mesta v Guangdongu
Lega upravnega območja mesta v Guangdongu
Šenžen se nahaja v Kitajska
Šenžen
Šenžen
Lega mesta na Kitajskem
Koordinati: 22°32′29″N 114°03′35″E / 22.5415°N 114.0596°E / 22.5415; 114.0596
Država Kitajska
ProvincaGuangdong
Status mesta23. januar 1979
Status posebnega gospodarskega območja1. maj 1980
Upravljanje
 • TeloObčinski ljudski kongres Šenžena
 • Občinski sekretar KPKMeng Fanli
 • Predsednik občinskega kongresaLuo Wenzhi
 • ŽupanQin Weizhong[1]
Površina
 • prefekturno in pod-provinčno mesto1.986 km2
 • Urbano
1.748 km2
Nadm. višina
0–943,7 m
Prebivalstvo
 (2020)[2]
 • prefekturno in pod-provinčno mesto17.560.000
 • Gostota8.800 preb./km2
 • Urbano
 (2021)[3]
14.678.000
 • Urbana gostota8.400 preb,/km2
 • Metropolitansko obm.
 (2010)[4]
23.300.000
Časovni pasUTC+8 (kitajski standardni čas)
Poštna številka
518000
Omrežna skupina755
Koda ISO 3166CN-GD-03
Spletna stransz.gov.cn

Šenžen (kitajsko: 深圳, pinjin Shēnzhèn, mandarinska izgovorjava [ʂə́n.ʈʂə̂n] (poslušaj)) je velemesto na jugu Kitajske, ki stoji na vzhodnem bregu estuarija Biserne reke v kitajski provinci Guangdong. Na jugu meji na Hong Kong, na severu na Dongguan in na vzhodu na Huizhou. S približno 17,5 milijona prebivalci (po podatkih za leto 2020) je za Šanghajem in Pekingom tretje največje kitajsko mesto.[5] Skupaj s sosednjimi mesti v okolici estuarija tvori velikansko metropolitansko območje, ki je po oceni Svetovne banke z več kot 100 milijoni prebivalcev največje urbano območje na svetu.[6][7]

Še pred dvema stoletjema, v obdobju po opijskih vojnah, je bil Šenžen majhna ribiška vasica na meji Britanskega Hong Konga. Rasti je pričel z izgradnjo železnice med Kowloonom in Guangdžovom (Cantonom) in leta 1979 pridobil status mesta. V zgodnjih 1980. letih ga je vlada Denga Šjaopinga v sklopu obsežnih gospodarskih reform imenovala za prvo posebno gospodarsko območje, kar je pritegnilo vlagatelje in množično priseljevanje. V tridesetih letih eksplozivnega razvoja je Šenžen postal pomembno središče tehnologije, mednarodne trgovine in financ.[8][9]

Mesto je zdaj širše znano zlasti po visokotehnološki industriji, s podjetji, kot so Huawei, Tencent in DJI.[10][11] Poleg tega je eno najpomembnejših finančnih središč v državi[12] in ima četrto najprometnejše kontejnersko pristanišče na svetu.[13] Po merilih Globalization and World Cities Research Network je alfa globalno mesto.[14]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Qin Weizhong appointed«. szdaily.com. Pridobljeno 29. aprila 2021.
  2. ↑ 2017年深圳经济有质量稳定发展 [In 2017, Shenzhen economy will have stable quality and development] (v kitajščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2018. Pridobljeno 23. februarja 2018.
  3. ↑ Cox, W (2021). Demographia World Urban Areas. 17th Annual Edition (PDF). St. Louis: Demographia. str. 22. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 3. maja 2018. Pridobljeno 29. junija 2021.
  4. ↑ OECD Urban Policy Reviews: China 2015, OECD READ edition (v angleščini). Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD). 18. april 2015. str. 37. doi:10.1787/9789264230040-en. ISBN 9789264230033. ISSN 2306-9341.
  5. ↑ »Top 10 Chinese cities by urban resident population«. Invest in China (v angleščini). Pridobljeno 21. januarja 2024.
  6. ↑ Fuller, Ed (2. oktober 2017). »China's Crown Jewel: The Pearl River Delta«. Forbes. Pridobljeno 21. januarja 2024.
  7. ↑ Mead, Nick Van (28. januar 2015). »China's Pearl River Delta overtakes Tokyo as world's largest megacity«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 21. avgusta 2019.
  8. ↑ Wei Ge (1999). »Chapter 4: The Performance of Special Economic Zones«. Special Economic Zones and the Economic Transition in China. World Scientific Publishing Co Pte Ltd. str. 67–108. ISBN 978-9810237905.
  9. ↑ Fish, Isaac S. (25. september 2010). »A New Shenzhen«. Newsweek. Arhivirano iz spletišča dne 29. aprila 2014. Pridobljeno 21. januarja 2023.
  10. ↑ »Inside Shenzhen: China's Silicon Valley«. The Guardian. 13. junij 2014. Arhivirano iz spletišča dne 30. aprila 2015. Pridobljeno 21. januarja 2024.
  11. ↑ Wong, Kandy; Nulimaimaiti, Mia (5. maj 2023). »Shenzhen in cross hairs of US tech curbs, but Huawei's home still tops Beijing and Shanghai in first-quarter growth«. South China Morning Post. Pridobljeno 21. januarja 2024.
  12. ↑ 2016年深圳金融业发展基本情况. Office of Financial Development Services, Shenzhen People's Government (深圳市人民政府金融发展服务办公室). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2017. Pridobljeno 12. februarja 2017.
  13. ↑ Li, Shan; Haralambides, Hercules; Zeng, Qingcheng (2022). »Economic forces shaping the evolution of integrated port systems - The case of the container port system of China's Pearl River Delta«. Research in Transportation Economics. 94: 101183. doi:10.1016/j.retrec.2022.101183.
  14. ↑ »The World According to GaWC 2020«. GaWC - Research Network. Globalization and World Cities. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2022. Pridobljeno 26. avgusta 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Šenžen&oldid=6160776«